Včasih za prijatelje narediš kakšno dobro delo.In kot vsi vemo, navadno od dobrega, ki ga naredimo največ sobimo prav sami. Hehehe. Včasih. Ne vedno.
Na moje veselje in včasih tudi žalost (Dori, brez zamere ;)) imam kar precej glasbenih prijateljev. Torej takih prijateljev, ki z glasbo privabljajo in ne odganjajo, kot to počnem jaz (moja izvedba Nodija je pač... nepozabna :P).
No, da se vrnemo k stvari. Sredi decembra sem tako prejela uradno vabilo na koncerte Mladinske filharmonije Nova. Orkester, v katerem so se mladi glabeniki zbrali ob desetletnici delovanja Glasbenega društva Nova. Seveda so bili v vabilu našteti tudi razlogi za obisk enega od koncertov:
"Kot vidite imate dva razloga zakaj priti na koncert/koncerte: :)
1) Zelo pester in zanimiv program
2) Del tega orkestra sem tudi sama in te zato res lepo vabim (če imaš čas, voljo, željo, se ti da pripeljat v "moje" konce Slovenjie,... ) da nas prideš poslušat in s seboj pripelješ še kakega sorodnika/prijatelja/znanca,... :)"
Sej pravim... prav grozni so... bistvo je v tem, da igrajo...koga briga za program. :P
Na srečo sta bila zraven še dva linka:
"Dodajam pa še dva linka, meni osebno najbolj všečnih komadov, da Te mogoče lažje prepričam v udeležbo. ;) Arturo Marquez: Danzon no.2; Ary Barroso: Aquarela do Brasil."
Ok, morda je program fajn. Ni una težka muzika... ok, je težka, ampak samo za glasbenike, ne tudi za publiko. In sem že kar iskala luknje v mojem vsakdanjiku, da bi se lahko udeležila enega od koncertov na tej goriški turneji:
"Datumi in kraji koncertov so naslednji:
Kobarid: petek, 17. december 2010 ob 20h
Komen: nedelja, 26.december 2010
Nova Gorica: ponedeljek, 27. december 2010
Opčine (Italija): nedelja, 9. januar 2011"
Po ključu.. prvič bo itak groznu, k še ne bojo vajeni, smo se odločili za drugi koncert. Komen. Kras. Kul.
Zvečer smo prišli v dvorano osnovne šole v Komnu. Zunaj je zeblo k... najbel zeblu :) V dvorani pa so nas pričakali najboljši sedeži. To, da poznaš nekoga od nastopajočih je včasih tudi prednost! Koncertni list nam je razodel, da naša pričakovanja morda niso bila najbolj realna...Poleg filharmonije so namreč pol koncerta predstavljale tudi skladbe v izvedbi Pihalni orkester Komen. Hmmmm... pihalni orkester? Pleh muzika in to? Em... po prvem delu gremo domov smo se spogledovali.
Koncert se je začel in godbeniki so prišli na prizorišče. Če je bila Zdravljica, ki so jo zaigrali (državni praznik in to), še dejansko klasična, so bile vse ostale skladbe na programu dosti manj klasične. Poleg glasbenikov s(m)o se v latinskih ritmih pozibavali tudi v publiki. Zakon! Še Spomin je bil carski!
Sledil je odmor, kjer smo se, sicer zelo navdušeni nad dosedanjim programom, spogledovali, kdo si bo prvi upal vstati in oditi... Nihče se ni opogumil. In še dobro da ne.
Sej vsi poznate reklame za kreditne kartice: Nekatere stvari so neprecenljive, za vse ostalo je tu... In ta koncert je bil neprecenljiv. Kocine pokonci, solze v očeh, pa ne od žalosti ali gnusa, ampak od čistega presenečenja. Čas, ko se le nasloniš nazaj na stol, zapreš oči in uživaš. Sploh, ko govorimo o skladbi Na golici... si jo predstavljate v izvedbi godbe na pihala in v latinskih ritmih? Pejte poslušat Komenčane.
Zaenkrat imate šanso slišat Novo še v Opčinah. Toplo priporočam obisk koncerta. K res so zakon! Se prav vidi, da so s srcem in vsem veseljem zraven in to se pozna tudi pri glasbi.
