S prijateljico sva sedeli na klopci sredi Vipave. Bil je prijetno topel večer. Podobno topel, kot je današnji pomladanski večer.
Med obujanjem spominov na vse možne reči in smehom na račun spominov je k nama pristopil nek moški, ki je imel v rokah košaro s papirjem. Ta Skorajneznanimoški se je ustavil in proti vsaki iztegnil roko ter nama ponudil eno kroglo iz papirja.
Seveda sva jo sprejeli - včasih je bolje, da sodeluješ, kajne? Seveda sva ga gledli z začudenimi pogledi... Kaj je to? V čem je fora? Potem pa sva se opogumili in rekli: "Razloži?"
Samozavestno naju je pogledal in odvrnil le: "Upam, da ni taka vajina vera."
HARD! Včasih kar zaboli, ko slišiš kaj takega, ko že itak veš, da blodiš naokoli po svetu... Ampak ok. Dobra lekcija.
Skorajneznanimoški nama je že pokazal hrbet in nama samo še čez ramo povedal še tolažilne besede: "Kakšna naj bi bila, bosta izvedeli, ko bosta pogledali noter." In že ga ni bilo več...
Doma sem iz same radovednosti kroglo odpra in iz nje je padel...
Nisem sicer povsem prepričana, ampak sumim pa na tega blogerja. Ne glede na to, ali so moji sumi utemeljeni ali pa popolnoma zgrešeni. Hvala Skorajnepoznanemumoškemu, srečanje je bilo kratko in sladko - pa ne samo zaradi bonbona. ;)
