V Ljubljani se je začel festival uličnega gledališča Ana Desetnica.
Čisto po naključju sem si včeraj, ko smo se s prijateljico vračale z Ljubljanskega gradu - kjer smo si ogledovale grad, no kako so restavrirali različne poslikave. Menda bo že držalo kar je rekel nek študent restavratorstva - nemški profesorji naj bi svoje študente vozili na grad, da bi jim pokazali kako se ne restavrira. Če sem prav poštena, lahko s svojo 10 dnevno kariero v restavratorstvu to preprosto potrdim. Torej, če sama vidim napake, to že ni dobro za njih - restavratorje.
Ampak, ni važno to. Ljubljanski grad je pač- ljubljanski grad. Naj omenim, da se naslednji teden v ponedeljek (14.7.) spet začne kino pod zvezdami. Nanj me vežejo zelo veseli spomini, čeprav ga še nisem obiskala... morda mi pa uspe letos.
In ko smo se vračale z gradu, sva si želeli ogledati še Art market, ki se vsako soboto dopoldne dogaja na nabrežju Ljubljanice in v stari Ljubljani. Tam umetniki ponujajo svoje izdelke - v večini so to slike, dobijo pa se tudi unikatni kosi nakita, obleke, obutve...
"Nikoli si ne bi mislila, da mi bodo všeč packe" je prijateljica komentirala neko stojnico, za katero sva se strinjali, da ko bova veliki in bogati....
Pohajaštvo sončnega sobotnega dopoldneva se jenadaljevalo na tromostovju, kjer je San Sebastian - neke vrste čarovnik, kot se je predstavil, ravno začel svojo ulično predstavo. Ne morem reči drugega kot: waw!
Predstava je bila polna dobrega humorja in zanimivih psiholoških trikov - no vsaj kolikor sva si jo ogledali, mudilo se nama je že na dogovorjeno kosilo.
Zvečer sem se spet vrnila v center naše prestolnice - tokrat z drugo prijateljico. Najprej sva zagledale gručo ljudi, ki gelda nastop navijačic. Na njihovo žalost, pa nisva dovolj fenice le-teh in sva šli raje pogledat, kje bodo imeli kakšen fin sladoled zčimanj gužve- v centru zvečer je to očitno skoraj neizponljiv pogoj.
Med iskanjem sta najino pozornost pritegnila dva pustolovca na ladji. Predstava na srečo ni temeljila na govorjeni besedi, saj sta bila artista tujca. Sta pa se za nas naučila tiste tri stavke v slovenščini, tako da sploh ni bilo nobenega problema. Dogodivščine ob iskanju bisera na morskem dnu so bile zelo zanimive. Fascinirana sem bila nad usklajenostjo izvajalcev. Galsbo in njihovimi gibi. Gledalci smo si brez težav predstavljali, da sta res pod vodo. Poleg tega pa je bila tudi scena in vse lutke, ki sta jih uporabljala narejene res dobro. Tako da... en aplavz za niju!
Po tem, ko sem si v enem dnevu ogledala dve predstavi, lahko rečem, da si danes spet želim v center mesta, da doživim novo dogodivščino. Prav tako priporočam, da se začnete motati po centru Ljubljane tudi sami! (ja, to govorim jaz - ki me je na smrt strah centra v temi)
Pridite in si poglejte.
Čisto po naključju sem si včeraj, ko smo se s prijateljico vračale z Ljubljanskega gradu - kjer smo si ogledovale grad, no kako so restavrirali različne poslikave. Menda bo že držalo kar je rekel nek študent restavratorstva - nemški profesorji naj bi svoje študente vozili na grad, da bi jim pokazali kako se ne restavrira. Če sem prav poštena, lahko s svojo 10 dnevno kariero v restavratorstvu to preprosto potrdim. Torej, če sama vidim napake, to že ni dobro za njih - restavratorje.
Ampak, ni važno to. Ljubljanski grad je pač- ljubljanski grad. Naj omenim, da se naslednji teden v ponedeljek (14.7.) spet začne kino pod zvezdami. Nanj me vežejo zelo veseli spomini, čeprav ga še nisem obiskala... morda mi pa uspe letos.
In ko smo se vračale z gradu, sva si želeli ogledati še Art market, ki se vsako soboto dopoldne dogaja na nabrežju Ljubljanice in v stari Ljubljani. Tam umetniki ponujajo svoje izdelke - v večini so to slike, dobijo pa se tudi unikatni kosi nakita, obleke, obutve...
"Nikoli si ne bi mislila, da mi bodo všeč packe" je prijateljica komentirala neko stojnico, za katero sva se strinjali, da ko bova veliki in bogati....
Pohajaštvo sončnega sobotnega dopoldneva se jenadaljevalo na tromostovju, kjer je San Sebastian - neke vrste čarovnik, kot se je predstavil, ravno začel svojo ulično predstavo. Ne morem reči drugega kot: waw!
Predstava je bila polna dobrega humorja in zanimivih psiholoških trikov - no vsaj kolikor sva si jo ogledali, mudilo se nama je že na dogovorjeno kosilo.
Zvečer sem se spet vrnila v center naše prestolnice - tokrat z drugo prijateljico. Najprej sva zagledale gručo ljudi, ki gelda nastop navijačic. Na njihovo žalost, pa nisva dovolj fenice le-teh in sva šli raje pogledat, kje bodo imeli kakšen fin sladoled zčimanj gužve- v centru zvečer je to očitno skoraj neizponljiv pogoj.
Med iskanjem sta najino pozornost pritegnila dva pustolovca na ladji. Predstava na srečo ni temeljila na govorjeni besedi, saj sta bila artista tujca. Sta pa se za nas naučila tiste tri stavke v slovenščini, tako da sploh ni bilo nobenega problema. Dogodivščine ob iskanju bisera na morskem dnu so bile zelo zanimive. Fascinirana sem bila nad usklajenostjo izvajalcev. Galsbo in njihovimi gibi. Gledalci smo si brez težav predstavljali, da sta res pod vodo. Poleg tega pa je bila tudi scena in vse lutke, ki sta jih uporabljala narejene res dobro. Tako da... en aplavz za niju!
Po tem, ko sem si v enem dnevu ogledala dve predstavi, lahko rečem, da si danes spet želim v center mesta, da doživim novo dogodivščino. Prav tako priporočam, da se začnete motati po centru Ljubljane tudi sami! (ja, to govorim jaz - ki me je na smrt strah centra v temi)
Pridite in si poglejte.
