petek, 11. julij 2008

ko ti vse narobe gre...

in ko vsega si že sit in veš, da bi moral še nekaj naredit, ampak se ti ne da zbrat volje, k ti v glavi odzvanjajo besede:

"Lena si! Sam zabušavaš!"

No, sej mi noben ni tega reku, bi jih pa z mal več poguma alpa talenta za nesramnost... in to boli. Ko se cel teden mečeš po zobih in dejansko ne delaš drugega kot sediš za računalnikom - pardon imaš prav en dan sm imela dopust, ker po svojem skromnem mnenju menim, da slabo vidim - še dobro se optik ni strinjal z mano. In potem slišiš eno tako...

Ej, sori, preprosto se ne morem strinjati s tem. Oprosti, če stvari ne gredo tako hitro naprej kot smo si predstavljali, ampak... ne, da hočem pridt po 9urnem delavniku domov in si odpočit... a ni to koneckoncev moja pravica?

Na koncu pa občutiš samo še kako se ti oglaša vest, ker ne delaš tistega kar si zanemarjal cel teden in te že tako peče vest. Zakaj? zaradi zgornjih besed oziroma namigovanj nanje...

Eh, Mlakar prou lepu pove:

Vsaka baldorja se enkrat konča- še tanarvečji buč zadnju kaplcu ma...