Ne vem, če se vam dogaja isto, ampak sama dostikrat ob določenem čustvu dogaja, da pomislim na eno osebo. Na vedno eno in isto osebo.
Tako navadno ob omembi prijateljstva ne pomislim na najboljša prijatelja, ki sta čisto preveč smoumevna v mojih očeh, čeprav se tega še preveč zavedam.
Ob objavi, kjer mi dajete (spet sem vas čist preveč nezavedno peljala v to smer) spodbudo, se razmislila. Predvsem sem upoštevala mnenja oseb ob katerih se počutim preveč naravno in sproščeno. Razmišljala sem in morda je čas, da predstavim čustva prizmo oseb na katere najprej pomislim, ko govorim o tem.
lahko začnem z obžalovanjem. Danes se tako še posebej zavedam, kako zelo obžaljujem selitev, ki sem jo izvedla pre dvema tednoma.
Težko je pozabiti polkrožne hodnike, tople sosede in sostanovalce. Koneckoncev tudi dogajanje, kise na žuru lahko dogaja na 2m². HARD!!! Vedno se človek zave stvari, ki jih pogreša šele, ko jih ni več.
Kako zelo je sprijen človeški um!
