Že od kar je, čeprav le za hec, padla ideja o potovanju v Maroko poslušam stalno iste stvari. :) Človek se nasmeje in se prestraši, zasmeje in zamisli.
Še v nobeno deželo nisem šla tako, da bi kaj dosti vedela o njej. Tako je bilo s Portugalsko, tako je bilo s Bretanijo. Za slednjo sem celo vedela, da bi jo rada videla, nisem pa vedela zakaj.
Vsakič posebej sem se odpravljala v neznano. In iz tega stališča, lahko rečem, da bo letošnji Maroko še najmanj potovanje v neznano - bolj bo šlo za sprejemanje in zavračanje stereotipov, predvsem pa predsodkov, ki jih imamo do te dežele.
Zakaj?
Lahko bi rekla, da za trdno o Maroku vem le, da tam živijo pretežno muslimani. Kaj dosti si o državi ne mislim - kako? na podlagi česa? pa naj bi si kaj mislila?
Državo si trenutno predstavljam kot eksotično državo Arabcev oziroma potomcev MAvrov (to vem, še iz potepanja po Portugalski in Španiji). Predstavljam si veliko puščavo, z oazami - palmami in z ženskami zavitimi v plahte blaga. Ja, točno tako kot arabske države prikazujejo v filmih - in prikazujejo čas srednjega veka. Predstavljam si kamele - veliko kamel... in trgovske karavane.
Za Maroko se je čas - po mojih predstavah ustavil že pred 1000 ali pa vsaj 500 leti.
In take so predstave drugih ljudi. Vse kar se lahko potniku v Maroku zgodi je, da stakne malarijo, da ga oropajo, ženske pa poleg tega še posilijo ali stlačijo v harem.
Ob takih strahovih se človek torej najprej nasmehne, potem prestraši, nato se nasmehne svojim (in tujim) strahovom in na koncu zamisli.
Zakaj ljudje sklepamo, da mora biti neznan svet tako krut? Ljudje iz drugačnih kultur kot je naša sama tako brezmoralni in brezvestni? Kako so lahko državni sistemi v državah, ki so nekoliko drugačna kot je naša in so ravno dovolj daleč, zgolj ropanje ljudi in sploh in oh sama krivica?
No, sej ne rečem, da tam ni nepoštenih ljudi - no, bodimo pošteni, ampak da so pa vsi zgolj in samo slabo? Da v krajih kamor se podajam ni bolnic, ne poznajo stolpnic in je njihovo galvno in (skoraj) edino prevozno sredstvo KAMELA... no... spet pretiravamo kaj nje?
No, tako zaključujem razmišljanje, ki me preveva zadnjih nekaj dni. In ker verjamem, da niso to misli zgolj tistih ljudi, ki jih poznam, se bom po novem odpravila na odkrivanje Maroka - najprej z brskanjem po internetu in vodičih, nato pa še skozi lastno izkušnjo.
Bomo videli, ali se bodo naše predstave o tej Afriški državici kaj spremenile.
Kaj pravite pa vi?
Še v nobeno deželo nisem šla tako, da bi kaj dosti vedela o njej. Tako je bilo s Portugalsko, tako je bilo s Bretanijo. Za slednjo sem celo vedela, da bi jo rada videla, nisem pa vedela zakaj.
Vsakič posebej sem se odpravljala v neznano. In iz tega stališča, lahko rečem, da bo letošnji Maroko še najmanj potovanje v neznano - bolj bo šlo za sprejemanje in zavračanje stereotipov, predvsem pa predsodkov, ki jih imamo do te dežele.
Zakaj?
Lahko bi rekla, da za trdno o Maroku vem le, da tam živijo pretežno muslimani. Kaj dosti si o državi ne mislim - kako? na podlagi česa? pa naj bi si kaj mislila?
Državo si trenutno predstavljam kot eksotično državo Arabcev oziroma potomcev MAvrov (to vem, še iz potepanja po Portugalski in Španiji). Predstavljam si veliko puščavo, z oazami - palmami in z ženskami zavitimi v plahte blaga. Ja, točno tako kot arabske države prikazujejo v filmih - in prikazujejo čas srednjega veka. Predstavljam si kamele - veliko kamel... in trgovske karavane.
Za Maroko se je čas - po mojih predstavah ustavil že pred 1000 ali pa vsaj 500 leti.
In take so predstave drugih ljudi. Vse kar se lahko potniku v Maroku zgodi je, da stakne malarijo, da ga oropajo, ženske pa poleg tega še posilijo ali stlačijo v harem.
Ob takih strahovih se človek torej najprej nasmehne, potem prestraši, nato se nasmehne svojim (in tujim) strahovom in na koncu zamisli.
Zakaj ljudje sklepamo, da mora biti neznan svet tako krut? Ljudje iz drugačnih kultur kot je naša sama tako brezmoralni in brezvestni? Kako so lahko državni sistemi v državah, ki so nekoliko drugačna kot je naša in so ravno dovolj daleč, zgolj ropanje ljudi in sploh in oh sama krivica?
No, sej ne rečem, da tam ni nepoštenih ljudi - no, bodimo pošteni, ampak da so pa vsi zgolj in samo slabo? Da v krajih kamor se podajam ni bolnic, ne poznajo stolpnic in je njihovo galvno in (skoraj) edino prevozno sredstvo KAMELA... no... spet pretiravamo kaj nje?
No, tako zaključujem razmišljanje, ki me preveva zadnjih nekaj dni. In ker verjamem, da niso to misli zgolj tistih ljudi, ki jih poznam, se bom po novem odpravila na odkrivanje Maroka - najprej z brskanjem po internetu in vodičih, nato pa še skozi lastno izkušnjo.
Bomo videli, ali se bodo naše predstave o tej Afriški državici kaj spremenile.
Kaj pravite pa vi?
