Frane Milčinski Ježek

Med pogovorom danes je beseda nanesla na eno izmed pesmi Franeta Milčinskega Ježka (slovenisti naj mi oprostijo morebitno napačno sklanjanje). In sicer se je šlo za pesem Sladko življenje, natančneje na te verze:

" Preljuba Franta,
če ni gvanta,
ni najhujši na tem svet.

Mal se smeješ,
pa se ogreješ,
pa na svet lepo je spet.
...
Preljuba Liza,
secirna miza,
je najhujši na tem svet.
Ko si mrtu, za hrano krtu,
pol ti res težko je žvet."

Moje poznavanje Ježka je temeljilo na dveh ločenih izkušnjah:

• televizija
• CD Cinca Marinca

Če so po TV vedno govorili, da je bil Fran Milčinski Ježek super fajn, da je bil vse v superlativih... navadno se mi ob takih primerih človek zameri ne da bi bil sam kaj kriv. Iskreno... a mi lahko zamerite, če v njegovit točkah nisem našla opevanega humorja? Če nikoli nisem zares rzumela kaj hoče povedat. Da se zato niti trudila nisem, da bi se mi zdel smešen ali zanimiv?

Ampak otroci enkrat odrasemo. Ugotovimo, da kar si mislijo starši ni nujno kar si mislimo sami. Da naš okus za glasbo ni odvisen od naših prijateljev, ampak so prijatelji odvisni od tega. No, gotovo ni to vse... pomaga pa.

In tako sem si, po še enem od neuspešnih iskanj novega CDja Jureta Ivanušiča (ki takoalitako obstaja zgolj na mitološki ravni, očitno) kupila CD Frana Milčinskega Ježka.

Da zares razumeš njegove šansone in skozi njih njegov smisel za humor potrebuješ več kot le otroško glavico, ki s pogledom neprestano bega okoli. Poslušati moraš. In gotovo ne jaz ne moji vrstniki ne bomo nikoli razumeli vsega. Preprosto. Ježek je pogosto pisal politično satiro. Ampak nekatera njegova besedia so še vedno aktualna. Ko se privadiš na njegov način.

Zaka bi vam torej razlagala kakšno je bilo njegovo življenje? Vsi ste že slišali zanj. Morda še niste prebrali življenjepisa, ki ga je napisal sam.

Naj vam raje postrežem s pesmico, ki jo je Ježek napisal svoji ženi Jani. Pesem je kratka in enostavna. V besedilu, ki pa ni napisan Ježek govori o svoji ženi na sarkastično nežen način. Po mojem mnenju se v tej pesmi še najbolj pokaže Ježek sam.

Ajatutu

Ajatutu, ajatutu,
počivaj v sladkem snu!
Na srčku boš ležala,
o meni boš sanjala,
smejala se sladko.
In v tihem snu,
ajatutu,
te bom poljubil mala.
Ko pa jutro bo
vstalo za goro,
sen spet resnica bo.

Ko pa jutro bo
vstalo za goro,
sen spet resnica bo.