To objavo posvečam osebi, na katero sem se danes spomnila, ko sem odprla televizijo na ŽivŽav. Na sporedu je bila namreč risanka Mala Lokomotiva. Palčica (jah, ni lih izviren nick, ampak sej veš od kod kaj ne?), prav živo se spomnim, ko smo v drugem letniku stali pred faksom in vadili za predstavitev. Vsi žvčni u nulo. Potem pa se prikažeš ti in zapoješ pesmico iz te risanke:
Pa saj bo šlo
pa saj bo šlo!
...
Nobena gora ne ustavi me,
nobena reka, ni preveč deroča...
pa saj bo šlo!
...
Nobena gora ne ustavi me,
nobena reka, ni preveč deroča...
Gotovo se spomnite zgodbe o mladi lokomotivi, ki je lahko le ždela na postaji. Ko pa se je nekega dne pokvarila lokomotiva, ki bi morala prepeljati igrače otrokom na drugi strani mogočne gore... in ko prav nobena druga lokomotiva noče pomagati. Se mala lokomotiva Neli opogumi, se pretihotapi mimo spečega stražaraj in odpelje vlak čez goro. Kjer pa se seveda zgodijo mnoge preizkušnje, vendar jih Neli z vstrajnostjo premaga. Darila pa srečno pridejo do otrok, ki so jim namenjena.
Če si želite si jo lahko ogledate tudi tu, tu in tu (razdeljena je v tri dele). Na žalost pa nisem dobila slovenske verzije, ki je nepresenetljivo ful boljša :((
Nikoli ne bom pozabila kako smo se takrat na ta račun smejali in posledično sprostili. In od takrat sem se vedno spomnila na to pesmico, ko sem bila v stresu, ko sem mislila da nikamor več ne gre.
Naj ti ob tej priložnosti rečem še hvala... za to pesmico in za vse spodbude okoli bloga. Vedno ko si me opozorila, da nisem pisala že dolgo, si me presenetila in spodbudila ;) Ker pa si najbrž že v Avstraliji, ali pa boš tam kmalu... lepo se imej!
