Mal mi fali branje Sv.Pisma predvidevam, ker ta post ni bil lih ta prav post. 40 dni ukvarjanja same s sabo na vseh ne pravih področjih. Ok, to je mimo. V sredo sem se nekako zavedla, da... ojej, TO nedeljo je pa velika noč. Kar prišla je, brez da bi se kakorkoli na njo pripravila. Na žalost je bilo premalo časa tudi za pripravo na kakšno bolj konkretno spoved. Ampak spoved je bila. Kratka, ni pa bila brezvezna. O ne!
Čisto po ... išče se pravi pridevnik ... sem pristala pri veliki noči, ki se giblje okoli pirhov, kuhane pršute, hrena, potice... Ok, ta družinska tradicija peke potice je - še dobro - ostala. :D Cela družina se zbere v majhni kuhinji in potem se začne. Razbijajo se jajca, mesi se testo, melje se orehe, dela se filo, zviva potico, pomiva se posodo... timsko delo.
A sem že omenla pirhe? Letos sva oba ta večja otroka. Vsak s svojim pirhom - en je večji, maxi, drugi je mini. Oba sta Kinder... DDDD!!!! Tako kot otroci. Kot mi, ko smo bili še otroci :D Joj, koliko različnih pirhov smo kot otroci imeli, prav tekmovali smo kdo bo imel boljšega, lepšega, večjega. Seveda je bila po žegnu pomembna samo še igračka (kakšna je bila letos raj ne pokažem;)).
In ja. Letos prav ... ne vem kako ... ugotavljam, da bom doživetje letošnje velike noči preložila na drugo leto. Na žalost. Tudi ogled filma Kristusov pasjon ni pomagal. Dvomim, da bo današnja vigilija. Morda pa le...Ampak, upanje umre zadnje. To vsi vemo. Morda pa tudi te praznike spet ulovim za rep in se zavem česa se zares spominjamo.
Mi pa vseeno ne gre iz glave ena pesem, predvsem druga kitica:
...
I question why you chose to die
When you knew your truth I would deny
You look at me
The tears begin to fall
And all in all faith is blind
But I fail time after time
Daily in my sin I take your life
...
12 Stones, Broken
When you knew your truth I would deny
You look at me
The tears begin to fall
And all in all faith is blind
But I fail time after time
Daily in my sin I take your life
...
12 Stones, Broken
In res ne vem, ali je imel prav, da je prenašal vse to... vse trpljenje... ker, no ne bom rekla za vse... ampak... zadnja vrstica kitice zame še predobro drži. Spet... na žalost.
-----------------------------------------------------------------------
No pa je... v meni se je kljub vsemu nekaj prebudilo. Obred prižiganja luči... :) en žarek je oplazil tudi mene in malo sem spregledala. Druga stvar, ki je letos ne bom pozabila: Aleluja!
Vzklik veselja, ki ga ponovno slišiš po celem postu... :) Pride do duha in duše, ga nežno poboža, potem pa... potem pa ga oba v en glas še sama zakričita.
Aleluja!
Vesele praznike vsem
predvsem pa... naj bodo zares doživeti. ;)
