Maroko je že daleč za nami. Počasi sva se najbrž že sprijaznili, da živiva tukaj in še bolj verjetno sva tega dejstva tudi dejsnko veseli, zato izkušenj od tam ne velja več pogrevati.
Po vikendu bivanja domaDoma, sem se recimo spomnila zakaj mi je več kot dva dni tukaj taka muka, pa ne pravim, da je tuki zdej vse najslabše. Dejansko me moti bolj ali manj samo ta del.
Nikoli se nisem štela za feministko, vsaj ne za tisto, ki hoče žensko povzdigniti nad moške. Ampak vsakič znova me doma presenetijo (in po malem tudi razočarajo) načini mišljenja o tem kako moraš kot oseba, ki so ji v puberteti zrasle prsa delati stvari v kuhinji. Znano dejstvo v naši družini je namreč, da z mamo v istem času v kuhinji delujeva kvečjemu destruktivno, nikakor pa ne pozitivno. Podobno je pri vseh gospodinjskih opravilih, ki so praviloma ženska dela (in se dogajajo zunaj moje zdaj že skoraj bivše sobe).
Zanimivo je, da zraven mene na kavču pred TV skoraj vedno počiva moj sorojenec- eden tistih (srečnežev), ki so mu v puberteti zrasli drugi možgani med nogami. On ima prav zaradi teh možganov očitno pravico in dolžnost lenariti, čeprav se mnogo bolje znajde v kuhinji, če je mama že tam... ampak pač vedno znova... ima nekaj med nogami...
in to mi gre že pošteno na jetra... zakaj bi sama morala nekaj narediti, kar mi OČITNO predstavlja muko, samo zato ker sem ženska, mojemu bratu pa tega ni treba, čeprav mu (spet) OČITNO gre to bolje od rok kot meni. Pa sej ne da ga obtožujem- ne, naravnost povem: FOUŠ sem mu. DomaDoma je pač bolje biti moški, tvoje nedelavnosti nihče ne graja, ampak jo še pohvalijo- kot recimo zdaj:
"Kej n bi biu že cajt, de se dvignš in greš pomagt mami? Zuni so cujne za speglat..."
se obrne k bratu " Kdu bo dns zmagu?"
Kar pomeni, da niti pomislimo, na to, da bi lahko moški del občinstva tudi naredil omenjeno delo...
Iz tega lahko sklepam dve stvari: -tata mora v službi opravljat super delo kot delovodja, saj zna vsakemu povedat kaj je za narest,
- če si moški si mentalno in fizično nesposoben držat kuhavnico v roki, ali (Buhpomagej) celu likalnik...
GRRRR sovražim ta predsodek v glavi ljudi!grrrrrrrrr
Po vikendu bivanja domaDoma, sem se recimo spomnila zakaj mi je več kot dva dni tukaj taka muka, pa ne pravim, da je tuki zdej vse najslabše. Dejansko me moti bolj ali manj samo ta del.
Nikoli se nisem štela za feministko, vsaj ne za tisto, ki hoče žensko povzdigniti nad moške. Ampak vsakič znova me doma presenetijo (in po malem tudi razočarajo) načini mišljenja o tem kako moraš kot oseba, ki so ji v puberteti zrasle prsa delati stvari v kuhinji. Znano dejstvo v naši družini je namreč, da z mamo v istem času v kuhinji delujeva kvečjemu destruktivno, nikakor pa ne pozitivno. Podobno je pri vseh gospodinjskih opravilih, ki so praviloma ženska dela (in se dogajajo zunaj moje zdaj že skoraj bivše sobe).
Zanimivo je, da zraven mene na kavču pred TV skoraj vedno počiva moj sorojenec- eden tistih (srečnežev), ki so mu v puberteti zrasli drugi možgani med nogami. On ima prav zaradi teh možganov očitno pravico in dolžnost lenariti, čeprav se mnogo bolje znajde v kuhinji, če je mama že tam... ampak pač vedno znova... ima nekaj med nogami...
in to mi gre že pošteno na jetra... zakaj bi sama morala nekaj narediti, kar mi OČITNO predstavlja muko, samo zato ker sem ženska, mojemu bratu pa tega ni treba, čeprav mu (spet) OČITNO gre to bolje od rok kot meni. Pa sej ne da ga obtožujem- ne, naravnost povem: FOUŠ sem mu. DomaDoma je pač bolje biti moški, tvoje nedelavnosti nihče ne graja, ampak jo še pohvalijo- kot recimo zdaj:
"Kej n bi biu že cajt, de se dvignš in greš pomagt mami? Zuni so cujne za speglat..."
se obrne k bratu " Kdu bo dns zmagu?"
Kar pomeni, da niti pomislimo, na to, da bi lahko moški del občinstva tudi naredil omenjeno delo...
Iz tega lahko sklepam dve stvari: -tata mora v službi opravljat super delo kot delovodja, saj zna vsakemu povedat kaj je za narest,
- če si moški si mentalno in fizično nesposoben držat kuhavnico v roki, ali (Buhpomagej) celu likalnik...
GRRRR sovražim ta predsodek v glavi ljudi!grrrrrrrrr
