nedelja, 9. november 2008

kako sem začela uporabljati Ubuntu

Želja po uporabi operacijskega sistema, ki se ne začne na Win* je bil prisoten že dolgo časa, ampak poguma nisem zbrala do... danes.

In seveda ni šlo tako gladko kot bi človek želel. :)

"Nov" internet - torej neomejen dostop do interneta me je opogumil, da sem si celo prenesla Ubuntuja na računalnik in zapekla CD. Potem pa so prišla varnostna opozorila prijateljev in prijateljic- naj pazim pri nalaganju, da ne povozim dosedanjega operacijskega sistema... česar si pač nisem želela, ker še nisem dobila ustreznih programov, ki bi nadomestili nekatere NUJNE programe, ki jih v Windows okolju uporabljam skorjda dnevno, na primer SPSS in hkrati je to edini program, ki še ni dobil nadomestila. To je bil tudi glavni razlog zakaj Ubuntuja ne uporabljam že kakšno leto... no, to in skrita jeza na profesorja, ki mi je dal 7ko čeprav sem znala in je velik zagovornik odprtokodnih stvari, grrrrr, ne maramo ga! :P... ampak tega mu res ni treba povedat :P

Torej, akcija se je začela danes. Najprej z obiskom nekoga, ki ga kar se tiče linuxa ipd. spoštujem, ker pač zna... in jst ne :P Ne bom o slabi vesti kako ga izkoriščam, da mi rihta računalnik prav vsakič, ko pride na obisk... nič čudnega torej, da ne mara na obisk...sej ga razumem, kej si čem.

Seveda je vedu, da imam CD, ni pa vedel da na njem piše "baraba Ubuntu", ker je bil v trenutku pisanja na CD izpostavljen problem prometne nesreče - Ubuntu povozi Windows. In prijazen kot je mi je najprej poskusil urediti internet na Live varianti, ko je to šlo se je začelo veselje z inštaliranjem.

Ne morem verjeti! Stvar je res tako hitra kot pravijo. Pa ne pravim tega kar tako. Spomnim se tistih zagnanih dni, ko me je brat posadil pred računalnik željno novega znanja - nalaganja operacijskega sistema. Spomnim se tudi istega dne, kakšnih 6 ur kasneje, ko sem vsa izmučena še vedno nalagala stvari... nič več navdušena... ampak razumela sem brata in njegovo navdušenjem, ko sem se javila za to nalogo :P
Torej med nalaganjem se nismo uspeli niti dobro pogovoriti v smislu "kako smo" ko je bila stvarca že gor. Offici so itak notr, mozilla tudi, Pidgin tudi... manjka sicer še nekaj programov, ampak s tem se bomo ukvarjali pozneje.

Začel se je bojda bolj kompleksen del ... nekaj z bootanjem.(za razlago glej ta link, alpa raj tega)... priznam, nisem razumela... sem pa razumela ko ni šlo vse tako kot bi moralo iti... :)
sej pravim čel žur.

No, na kratko izid večera:
  • Windowsi ne delajo, pač se ne zaženejo (še)
  • D* se je sekiru zarad tega, pa mi je oblubu, da do srede, ko sva zmenjena za nadaljne srečanje ne bo mislu na to -> moja slaba vest je ja na višku! Čist ga izkoriščam...
  • izjemoma sem popustila in nisem težila zarad preklinjanja... (glej zgornjo točko)
  • počasi se spoznavam z Ubuntujem...default namizje mi je tok ušeč, da bi si še plakat nardila ven iz tega...ampak za kakšna resnejša in poglobljena spoznavanja bo potrebno še počakati.
Crknjena sem in se počasi odpravljam spat, ampak z velikim navdušenjem...Ubuntu mi namreč za nekaj dni ne uide :) cimri pa je program končno izstisnil tisto kar bi mogel- po treh iritiranja. Ampak tudi njej še vedno ne gre tako gladko, če se sploh lahko tako izrazimo... :)

Torej...Ubuntuja imam... uporabljat ga moram, ker drugega ni in kar mi trenutno kar ugaja, saj sem se prisiljena spoznavati z njim ...problem bo le, ko ... Ana a bojo problemi? :P

uglavnem fajn se mejte, če se ne oglasim, veste zakaj ne...dobila sem novo igračo, skoraj bi lahko rekla nov računalnik, ki nobene stvari ne razume tako kot prejšnji...:D:D:D

imam Ubuntuja! imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!Imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!
-----------------------------------------------
Drugi dan

Zbudila sem se v čarobno jutro, polno pričakovanj. Na mizi me je čakalo darilo...In za kratek čas sem bila spet navdušen uporabnik rčunalnika in ne tista, ki uporablja kot nujno zlo.

Ampak le za trenutek - internet ni delal, stavr se mi je zaštekala... in :) nism vedela kaj narediti - seveda magična kombinacija Ctrl+Alt+Del ne pomaga...no pa smo spet tam - počutim se kot povprečna ženska za računalnikom. Ko kaj ne gre tako kot bi moralo... odsede od mize, v upanju, da si bo računalnik že s to gesto premislil...seveda ne zaleže in zato kot osel strmim v monitor s pogledom pa-kaj-mi-jeblo-tega-treba in zakaj-pa-ne-delaš-lupček-? ko tudi ta mantra ne pomaga se nekako spravim h klikanju...u spodnje okno se odziva, opozorila pa kar ne morem nikamor s poti sprvit. Kaj sem klikala mi res ni jasno...do "odkleni" sem še razumela, potem pa... kar naenkrat je net začel delat....

Ko bom velika bom imela pa tako namizje :P alpa vsaj podobno :)