sreda, 19. november 2008

tišina

Ko govorim o tišini, lahko govorim le o zelo glasni tišini, tiho tišino sem doživela enkrat v življenju. trajala je par dni. O njej nimam kaj povedati, le to da je dobro dela.

Glasna tišina pomeni zaprta usta, ampak glasne misli. Tiste misli, ko ugotavljaš kako se spopasti s problemom- ko se misli kar naenkrat same od sebe spopadajo z eksistencialnimi problemi. ali pa z željami, za katere si nočemo priznati da jih imamo.
Navadno se mi to zgodi ob reakcijah drugih - ko se le-ta razlikuje od pričakovane. Seveda so odzivi nekaterih ljudi pomembnejši od drugih. In včasih se zamisliš... če ti nekdo nekaj reče ... In tako sem se spet zamislila... zagnala paniko v svoji glavi in ... prekinila tišino. Ta misel mi je res všeč in paše v ta kointekst, sam ne spomnim se kdo točno je avtor:

Človeku govor ni bil dan, da bi razkril svoje misli,
ampak da bi prikril, da jih nima.