nedelja, 12. april 2009

Aleluja!

Prou zrejs sm se vslila de bom slišala spejt ta fajni usklik. Kar opajala sm se u zvokih... tku lepu je blu slišat... kr.. ja... nejki rejs lejpga se je zgodilu! Že dougu nazaj, sam učjri smo se spejt spovnli in ... a kej nej rejs fajn?

kljub temu de sm bla lejtos še posjbi raztrjšna in so mi misli uhajale kar nejkm; morde je pa lih kombinacija zvončkaste jakne, sedenja in ignoriranja vsega baročnega okraševanje vigilije (predvsem zvočnega, če odštejmo gužvo) pomaglu de sm drugači doživlala vso stvar... morde se včasih preprostu ni vrednu tok trdudit usje najbel dožiut... zdwosti de si in se prepustiš (od časa do časa).

Ja glede baročnega okraševanja (beri: nategavanje maše s petjem, obleke, gužva, ipd) ostajam istega mnenja... ne pomaga prou neč, kvečjemu greš od maše z občtkm, de si zpravu dvej uri, od ktjrih nisi odnjsu niti tolk kolkr odnjesš z enim križm ku greš mim kapelce.
morde se kdu ne bo strinju z mano, sam... no, kar nej povej...bomo udarli eno debato... rada bi se pustila prepričat (pod dobrimi argumenti seveda)...

in seveda:

Aleluja!
Kristus je vstal!
Veselimo se in vstanimo tudi mi!