V štirih letih nisem uspela tako zasovražit ljudi, ki delajo na našem faksu kot ravno ... v enournem sestanku.
Zakaj? Po kratkem monologu v katerem so nam postregli z osnovnimi informacijami, se je začel smeh in hihitanje na govorniškem odru. Sej ne rečem, lepo so predstavili problem, povedali svoje pomisleke in dejstva. ampak debate pač niso znali vodit.
Zakaj? Po kratkem monologu v katerem so nam postregli z osnovnimi informacijami, se je začel smeh in hihitanje na govorniškem odru. Sej ne rečem, lepo so predstavili problem, povedali svoje pomisleke in dejstva. ampak debate pač niso znali vodit.
Odgovori na vprašanja so bili iz minute v minuto bolj nekorektni in na čase že celo ponižujoči. Ko ti nekdo odgovarja na vprašanja o dejstvih, ki bodo v veliki meri vplivale na življenje v naslednjih parih mesecih, pa koneckoncev tudi dolgoročno pustili vtis... odgovarjajo skrajno neresno med hihitanjem. Tak odnos in to, da dejansko lahko povedo le to, da niso pripravljeni in bomo zato mi nasrkali, ti da mal mislit.
In če me je v vsej stvari Informativnega sestanka s prodekanjama za dodiplomski in podiplomski študij na FDV še najbolj moti je to, da mi dajo jasno vedeti, da niso razmišljali o stvareh do prejšnjega meseca in da seveda niso pripravljeni. Pogreje seveda izjava, kako nas nočejo izgubiti in kako naj pridno študiramo še naprej, da bomo pravočasno diplomirali in se vpisali na dodiplomski študij. Za vzpodbudo? Ne, zato, da bodo one imele službo in se nam bodo lahko še naprej hihitale... Seveda se jim je po eni uri hihitanja že zelo mudilo, da gospe iz obeh referatov niso mogle počakat niti na konec sestanka...
Tako vedenje nekako prenesem pri trinajstletnicah, še nekako toleriram pri osemnajstih, ampak pri svoji akademski izobrazbi (in parih letih delovnih izkušenj) bi bilo morda fajn razvit tudi en profesionalen način obnašanja... alpa zamenjat službo?
To, da me stvar razjezi tudi čez en dan (ko ponavadi pozabim 99% stvari, ki so me jezile), pove dovolj...komentarji na FB tudi govorijo svojo zgodbo... Priznam, da se bom resno vprašala, al bi nadaljeala študij na faxu, kjer ima osebje tak osnos (ne govorim o profesorjih... to je drugo poglavje, saj so na naši katedri rejs fajn...v večini ;))
In če me je v vsej stvari Informativnega sestanka s prodekanjama za dodiplomski in podiplomski študij na FDV še najbolj moti je to, da mi dajo jasno vedeti, da niso razmišljali o stvareh do prejšnjega meseca in da seveda niso pripravljeni. Pogreje seveda izjava, kako nas nočejo izgubiti in kako naj pridno študiramo še naprej, da bomo pravočasno diplomirali in se vpisali na dodiplomski študij. Za vzpodbudo? Ne, zato, da bodo one imele službo in se nam bodo lahko še naprej hihitale... Seveda se jim je po eni uri hihitanja že zelo mudilo, da gospe iz obeh referatov niso mogle počakat niti na konec sestanka...
Tako vedenje nekako prenesem pri trinajstletnicah, še nekako toleriram pri osemnajstih, ampak pri svoji akademski izobrazbi (in parih letih delovnih izkušenj) bi bilo morda fajn razvit tudi en profesionalen način obnašanja... alpa zamenjat službo?
To, da me stvar razjezi tudi čez en dan (ko ponavadi pozabim 99% stvari, ki so me jezile), pove dovolj...komentarji na FB tudi govorijo svojo zgodbo... Priznam, da se bom resno vprašala, al bi nadaljeala študij na faxu, kjer ima osebje tak osnos (ne govorim o profesorjih... to je drugo poglavje, saj so na naši katedri rejs fajn...v večini ;))
