Končno v mestu. Prva stvar, ki se je spomnim je bil Grand Canale z mogočnim mostom in gondolami in taxiji (in trajekti). V eni uri nama je... s pomočjo tabel na hišah in zgubljanja po ozkih uličicah in velikih trgih, preganjanju golobov in hranjenju ubogih vrabčkov, petju sebastaseunabelakancone in Brez golobčkov ni Benetk (ja, Predin prou imš) in parih drugih omembe nevrednih dogodkov, le uspelo priti do Trga Sv. Marka.
Med potjo sva opazovali cene sendvičev. Na začetku najine poti so bili sendviči (kar fajn obloženi, da ne bo pomote) 2€, ko sva bili že skoraj na trgu pa... :D 4€ seveda so se tudi druge cene spreminjale, ampak o vsem vam pač ne bom ;)
Trg Svetega Marka. Mogoče bi moral ta prostor v mojem spominu pustiti povsem drugo zgodbo - o mogočnosti in ponosu Benetk, govoriti bi mi moralo o slavi in bogastvu... ampak ne... videla sem le gručo ljudi, slepeče sonce, total prenačičkano cerkev, v katero nisem hotela niti pokukati, vrsto za stolp, kjer mi tudi ni bilo povsem jasno zakaj bi čakala v skoraj stometerski vrsti in...SENCO!
Čas za malico je bil tudi čas strateškega planiranja (umskega lociranja Doževe palače) in strmenja v ograjo, ki je nakazovala na prenovo trga... (to sem pozabilaprej omeit)...med strmenjem v lužo, ki sem jo pred sabo videla skozi žičnato ograjo, sej končno doumnela, da... se najbrž nahajam nad ... vodo.
Tudi fizično sva locirali doževo palačo in zaradi kratke vrste sva se soglasno odločili, da to pač ni stvar, ki bi jo zamudili. Kot blisk (dejansko ni trajalo več kot 10min... ali pa je bil le občutek tak, zaradi kelpetanja z Američani!) sva bili na vrsti pri blagajni. Cena naju je seveda rahlo presenetila. Hmm... ta muzej pa ni lih poceni (13€), ampak ugotovili sva, da ... greva na ta račun zastonj še v muzej na Muranu (no, midve sva si izbrali tega, možnosti je več).
Doževa palača je... definitivno nekaj kar bi priporočila vsakemu, ki si hoče ogledat Benetke. Mogočna palača, kjer se lahko vsak še tako nezainteresiran posameznik navduši nad "navadnimi" stebri, na katerih išče zodiakalna znamenja, poklice, glavne grehe ipd. Res je bilo zanimivo, čeprav navadno nisem za take reči. Dvorišče seveda ponuja bolj... razgled, ki si ga nekdo predstavlja po imenom "doževa palača". Ogled notranjosti pa... WAW!
Dvorane okrašene z zlatom in ni se mi zdelo kičasto. WAW! Kot pravim... palača ponuja raznovrstna doživetja...kot je 10minutno čakanje na wc, takoj nato pa ugotoviš da je 10m proč en, kjer sploh ni ljudi :D ampak ne... ni bistvo v tem.
Dvorane so res hude, oprema tudi. S stališča dveh restavratork-uanabi še toliko bolj. Prepir o tem ali je barva nanešena na les ali tkanino ni odpadla....še vedno ne vemo katera ima prav. Pobožne želje o pomaganju restavriranja stropa največje dvorane se tudi niso uresničile :(
Zanimiv je tudi občutek tresenja tal pod nogami...zanimivo je, ko moraš gledati kod hodiš, ker nikoli ne veš kdaj naletiš na udrtino v tleh...sredi hiše... :D
Med potjo sva opazovali cene sendvičev. Na začetku najine poti so bili sendviči (kar fajn obloženi, da ne bo pomote) 2€, ko sva bili že skoraj na trgu pa... :D 4€ seveda so se tudi druge cene spreminjale, ampak o vsem vam pač ne bom ;)
Trg Svetega Marka. Mogoče bi moral ta prostor v mojem spominu pustiti povsem drugo zgodbo - o mogočnosti in ponosu Benetk, govoriti bi mi moralo o slavi in bogastvu... ampak ne... videla sem le gručo ljudi, slepeče sonce, total prenačičkano cerkev, v katero nisem hotela niti pokukati, vrsto za stolp, kjer mi tudi ni bilo povsem jasno zakaj bi čakala v skoraj stometerski vrsti in...SENCO!
Čas za malico je bil tudi čas strateškega planiranja (umskega lociranja Doževe palače) in strmenja v ograjo, ki je nakazovala na prenovo trga... (to sem pozabilaprej omeit)...med strmenjem v lužo, ki sem jo pred sabo videla skozi žičnato ograjo, sej končno doumnela, da... se najbrž nahajam nad ... vodo.
Tudi fizično sva locirali doževo palačo in zaradi kratke vrste sva se soglasno odločili, da to pač ni stvar, ki bi jo zamudili. Kot blisk (dejansko ni trajalo več kot 10min... ali pa je bil le občutek tak, zaradi kelpetanja z Američani!) sva bili na vrsti pri blagajni. Cena naju je seveda rahlo presenetila. Hmm... ta muzej pa ni lih poceni (13€), ampak ugotovili sva, da ... greva na ta račun zastonj še v muzej na Muranu (no, midve sva si izbrali tega, možnosti je več).
Doževa palača je... definitivno nekaj kar bi priporočila vsakemu, ki si hoče ogledat Benetke. Mogočna palača, kjer se lahko vsak še tako nezainteresiran posameznik navduši nad "navadnimi" stebri, na katerih išče zodiakalna znamenja, poklice, glavne grehe ipd. Res je bilo zanimivo, čeprav navadno nisem za take reči. Dvorišče seveda ponuja bolj... razgled, ki si ga nekdo predstavlja po imenom "doževa palača". Ogled notranjosti pa... WAW!
Dvorane okrašene z zlatom in ni se mi zdelo kičasto. WAW! Kot pravim... palača ponuja raznovrstna doživetja...kot je 10minutno čakanje na wc, takoj nato pa ugotoviš da je 10m proč en, kjer sploh ni ljudi :D ampak ne... ni bistvo v tem.
Dvorane so res hude, oprema tudi. S stališča dveh restavratork-uanabi še toliko bolj. Prepir o tem ali je barva nanešena na les ali tkanino ni odpadla....še vedno ne vemo katera ima prav. Pobožne želje o pomaganju restavriranja stropa največje dvorane se tudi niso uresničile :(
Zanimiv je tudi občutek tresenja tal pod nogami...zanimivo je, ko moraš gledati kod hodiš, ker nikoli ne veš kdaj naletiš na udrtino v tleh...sredi hiše... :D
