Človek kot majhen otrok vidi vse in si predstavlja, da ima vedno prav. Kot odrastemo rečemo... "ok, morda sem to naredil narobe, AMPAK..." na glas sicer rečemo, da je del krivde naš, vendar v bistvu verjamemo, da je kriv nekdo drug.
Najbrž gre mimo nas mnogo ljudi, spoznamo mnoge stvari in izkusimo marsikaj, preden se dejansko hočemo vživeti v vlogo drugega. In ko to resnično hočemo, ugotovimo, da ne gre.
Na nek način občutimo eno veliko nemoč, ko opazujemo dogodke in ljudi na katere ne moremo vplivati. Navadno so to situacije in naši prijatelji v njih. Morda smo v njih vsaj posredno vpleteni in prav zato to doživljamo.
Najbrž gre mimo nas mnogo ljudi, spoznamo mnoge stvari in izkusimo marsikaj, preden se dejansko hočemo vživeti v vlogo drugega. In ko to resnično hočemo, ugotovimo, da ne gre.
Na nek način občutimo eno veliko nemoč, ko opazujemo dogodke in ljudi na katere ne moremo vplivati. Navadno so to situacije in naši prijatelji v njih. Morda smo v njih vsaj posredno vpleteni in prav zato to doživljamo.
In vsakič, ko pridem u kakšno tako situacijo, začenm razmišljat, do kolikšne mere je možno, da se zares vživim v nekoga drugega. Da vidim vsaj približno tako kot ta oseba. Vedno znova sem razočarana. Ugotovim, da to ne gre, pa čeprav bi se morala vsesti samo na drugo stran sobe, da bi lahko videla drugačen pogled.
Na žalost se dostikrat zgodi, da se zaradi te nezmožnosti počutim krivo in v nekem pomenu besede tudi dolžno, predvsem krivo. Krivo, ker ne moreš pomagati, ker ne veš kako bi odreagiral v dani situaciji, da bi bilo najboljše za drugega.
Ampak...nihče ni popoln... in ja, vsi delamo napake, za nekatere se sekiramo za nekatere ne. In za nekatere ...nekatere se rešijo, ko naslednjič stopimo skozi vrata v sobo.
Na žalost se dostikrat zgodi, da se zaradi te nezmožnosti počutim krivo in v nekem pomenu besede tudi dolžno, predvsem krivo. Krivo, ker ne moreš pomagati, ker ne veš kako bi odreagiral v dani situaciji, da bi bilo najboljše za drugega.
Ampak...nihče ni popoln... in ja, vsi delamo napake, za nekatere se sekiramo za nekatere ne. In za nekatere ...nekatere se rešijo, ko naslednjič stopimo skozi vrata v sobo.
