S polno paro, med ugotavljanjem koliko se je pokrajina v naši preljubi dolini spremenila, od kar sem si jo nazadnje ogledovala s tega vidika, med pozdravljanjem martinčkov v Vipavski Beli in kontempliranjem nekega blogovskega zapisa o naši prelepi Vipavi...s katerim se vedno bolj strinjam (no, ne z vsem, seveda)
ampak ja, odločno počivam... stanje telesa je že tako, da si po zelo dolgem času vseh možnih naporov, menjave življenjskega ritma, prilagajanja na novo nadmorsko višino bivalnega okolja, vseh dogodivščin in vsega kar se pač dogaja zadnje čase...
v ponedeljek, pa kot pravijo do bloga ne bo možno dostopat.. morde sicer sam do mojega dela, tako da ... se beremo šele...enkrat... :)
