Tu sm vm še doužna - pročilo z mednarodnega večera šansonov La vie en rose 2009.
La vie en rose je... pa sej tu gvišnu vejste... pesem od Edith Piaf. Ampak, ker nad njo nisem tako zelo navdušena kot nad kom drugim (čeprav je ona v šansonu za večino ljudi edini stik s šansonom), bom raje razlagala o drugem... pomembnejšem delu večera... pesmi.
Letošenj izbor izvajelcev je bil rahlo... nenavaden? Za kar nekatere si namreč nisem uspela predstavljati, kaj točno bi lahko počeli v tem žanru. Ampak... na plakatu je na prvem mestu zapisano ime, ki pač prepriča... ni treba napisat katero kaj ne? :P In tako sem šla...v Cankarja.
La vie en rose je... pa sej tu gvišnu vejste... pesem od Edith Piaf. Ampak, ker nad njo nisem tako zelo navdušena kot nad kom drugim (čeprav je ona v šansonu za večino ljudi edini stik s šansonom), bom raje razlagala o drugem... pomembnejšem delu večera... pesmi.
Letošenj izbor izvajelcev je bil rahlo... nenavaden? Za kar nekatere si namreč nisem uspela predstavljati, kaj točno bi lahko počeli v tem žanru. Ampak... na plakatu je na prvem mestu zapisano ime, ki pač prepriča... ni treba napisat katero kaj ne? :P In tako sem šla...v Cankarja.
Gledalci smo doživeli nešteta presenečenja...nekatera so bila namenjena tudi gostiteljici Viti Mavrič. Jah tak pač je Boris Kobal ali tokrat Romeo Cobaletti, prevzetni italjanski operni pevec. Res, dve uri in pol čiste zabave in sproščanja.
Pesmi pa... kot izvajalci zelo raznolike. V večini so se mi zdele nekako... preveč popevkarske. Ampak seveda ne vse. Preseški so bili...kot navadno v izvedbi pesmi nekaterih avotrjev, ki jih imam že tako rada.
Jure Ivanušič z novo pesmijo Zvezde. Cukr za srce, ku ponavadi. Slišalo se je tudi o njegovem avtorskem albumu v jeseni... Ampak glede na to, da ga čakam že dve leti in da zadnje čase ne verjamem tudi če vidim.. bom glede tega še rahlo počakala.
Boris Cavazza prav tako blestel. Prvič sem ga slišala peti šansone v Muzikajeto (oddaja na RTV SLO, kjer predstavljajo različne glasbene žanre). Tokrat je pel nekoliko drugačen, bolj "nežen" šanson Štirje letni časi. Carsko! Kumi čakam, de dobim v cdplejr njegov CD... vinčk u hladilniku že čaka :P
Tadej Veselak je pel v prlečkem jeziku (se opravičujem, če nisem prav napisala). Mloda küra je bila gotovo ena od tistih pesmi, ko se narežiš in zares uživaš, ker vidiš kako zelo se je izvajalec vživel v izvedbo :D tudi to še hočem slišat.
no, tudi francozov, pardon kanadčana Pacsala Lejeuneja, in Jadranke Stojkanović ne bom pozabila.
Po drugi strani so mi bili nekateri izvajalci od zmeraj všeč (Slon in sadež, Murat&Jose), ampak jih nekako ne bi štela pod izvajalce šansonov. Ampak ja... V bistvu me je presenetilo kako lepo so se stopili z ostalimi izvajaci v en zares lep večer.
Kljub vsemu sem bila nekoliko razočarana - nad sabo. Ni se mi uspelo dovolj sprostiti. Razmišljala sem predvsem o vseh različnih stilih pesmi, ki smo jih doživeli.
Da se na koncu vrnem še k naslovu (L'accordéoniste ali po naše harmonikar, tudi Edithina pesem). Navdušil me je Café Teater Band in vedno bolj razmišljam, da bo treba pokukat pod streho Café teatra (organizator, ki letos praznuje že 15 let obstoja!)... takoj po tem, ko izvem kje to sploh je :P
