četrtek, 4. junij 2009

napad

Dan se je začel nadvse pravljično. Med ugašanjem budilke po principu "tudi slepa kura zrno najde" sem ugotovila da se mi cimra nadvse prikladno ... reži v fris. No sej ne rečem...vsa zalepljena sem se pokrivala s koutrm, da bi skrila svojo ... ni pridevnika, ki bi dobru opisu frizuro :D

No ja...cajt je bil za ustat. Le tako se lahko zares podaš novim dogodivščinam naproti.
Tako mi je prvič v življenju na roki stala sinička :D

Potem pa na fax.
V tem trenutku se moram vrniti nekaj mesecev nazaj v času, da boste lažje razumeli moje presenečenje nad v nadaljevanju oisanimi dogodki.

Zaradi sorodstvenih vezi z aktivnimi člani našega Planinskega društva je name padla odgovornost urednice društvenega glasila. Zbrani članki pa gredo seveda v roke lektorici. Med njimi so letos k njej v poštni nabiralnik pripotovali tudi članki s tega bloga (Jbel Tubkal).

Naslednji dan sem od nje dobila e-pošto: "Tega ti res ne bom popravljala. Popravi v revialno obliko, če hočeš da sploh pogledam." (no, nekaj v tem smislu je bilo - morebitne tipkarske in slovnične napake so moja domena)

Ja, valda sem bila out-of-spirit... tudi pred tem sem se že rahlo spraševala zakaj pišem blog, o čem sploh pišem tuki ipd. Pač esencialna vprašanja. Zakaj točno sem vstrajala s pisanjem vam ne znam razložiti - najbrž kljub vsem vprašanjem nisem dobila dobrega razloga zakaj ne bi nadaljevala.


Da se vrnemo v sedanjost. Na faxu me je "napadla" sošolka. Napadla bolj zaradi mojega velikega presenečenja, kot zaradi dejanskega napada, ker me ni. Mi je pa povedala nekaj krepkih na račun obnašanja v tem prostotu ;) Zakaj bi (jst) nehala pisat med izpitnim obdobjem, če (ona) rada prebere kar napišem. In da moram pisat vsak dan. hmmmm...vird, sm si misnla

Kasneje na pijači sem dobila še eno prav tako...mimogrede izrečeno opazko o zabavnosti objav. Si prepričana Mantsa? Verjemte...ostala sem brez besed.

Stvari, k ti jih drugi rečejo kar tako...mimogrede so navadno najbolj resnične. Še posebej, če prihajajo iz ust ljudi, za katere ne verjameš da bis e počutli dolžni kej tazga rečt iz kakršnegakoli razloga... In ta dva trenutka so bila taka in mi veliko pomenita.

Ampak kljub temu, se bom zdej končno spravla pred zapiske za jutrišnji izpit, oprosti I* ;)