petek, 23. julij 2010

bravo Bešta!

Včasih si prav res vesel, za ljudi, ki jih poznaš. Za njihove uspehe, ki niti približno niso tako majhni.

Prejšnji teden sem slišala, da zaradi nesrečnih okoliščin ni prišel povsem do vrha gore, ki si jo je zadal za cilj. Ne preveč vesela novica, predstavljajte si... 50metrov pod vrhom, se moraš obrniti in se spustit nazaj v dolino...

Danes sem ga še prej, kot je it domov. Hard ej, kok višina zmatra človeka. Opečen in ... well še bolj ga ni nič kot ponavadi. Zakaj sta se s "soplezalcem" obrnila? Baje so jima ukradli hrano... predstavljajte si... pa še vrtoglavica in bruhanje krvi... hmmm.. 10minu sta še imela do vrha!

No, obrnila sta se na kraju iz katerega začnejo navadno smučati "z vrha", tako da naj bi cilj štel. Tako so mu v bazi rekli Francozi, tako so rekli američani... ampak on še kar ne verjame: "se nisem dotaknu zastavic"

Človek bi ga kar klofnu, de komplicira, sam... ne, sej ga razumem-stvar imaš na dosegu roke, pa se moraš umaknit. še zmjri: BRAVO BEŠTA!!!!

Kljub utrujenosti, ko je prepotoval pol sveta je povedal kakšno zabavno zgodbico. Potem pa smo ga nagnali domou... naj se naspi in odpočije.

Boštjan, če boš (ponesreči) tu kdaj prebral, vedi, de še zmjri čakm n uno škatlo z čaje, k si mi jo oblubu pred lejtmi... nikol n bom pozabla... ;)