Naslednji dan sem si z družbo ogledala še en gorenjski biser - Bled, na pijačo. Podobno kot smo to, sicer v drugi zasedbi, storile že lani. Nihče me ne ne bo prepričal, da so takoimenovani "alpski bloki" v Lescah res bloki - zame so in bodo mal večje hiše. tudi, če imajo štiri štuke. pika.
Za nazaj grede pa me je firbec vseeno premagal in, kljub ne več tako zgodnji uri, smo zavile še do Dvorske vasi... Zakaj firbec? Pred točno enim letom (če gledam po dogodkih in ne datumsko) sem začela delati v tisti vasici, na tistem gradiču, dvorcu Drnča. Joj, kok zabavnih for je ostalo od takrat. :D
Tako ne bom pozabila unega buljenja v bel zid in iskanja belih črt na njemu. Pa brisanja z radirko, pa zafrkavanja glede črt (spodnje so šefova perfekcija, ki se ji sama niti približno nisem približala :)), tlačenja pod streho (ena slikca bolj dol), plezanja po gršti, ki se je že tako zelo sumljivo nagibal.
Pa da ne omenjam napačnega mešanja barv, česar mi preljubi sodelavec nikoli ne pozabi omenit. In kar je koneckoncev (vsaj rahla) posledica enega od dogodkov ob katerih še vedno zafarbam (morda nočem govort kako sem se osramotila in upala: dej tla udrite se). Ampak dej no... a kdo vidi, da so "zidaki" različnih barv?
Ko se spomnim na gradbišče, na vse delavce, na njihovega delovodja (hja... maroko iznt far), na vse malce ob enem ali drugem ribniku (tle je ta lepši, itak), na unga ogromniga in ful lepega modrega kačjega pastirja (kač na srečo nisva videli).... na malico z razgledom (z gršta).
Jah, kraj je poln spominov, tudi onih iz sosednje vasi, kjer smo spali :) ampak koneckoncev sta bili z mano še dve osebi, ki sta bili enako navdušeni nad dvorcem. Da ga drugače gotovo ne bi šli obiskat, sta rekli... in najbrž je res. Je kar za zavit z glavne poti. Ampak se splača!Itak, da je žalostno, da so zraven postavili, to grozoto. Mi smo jo bolj kot ne uporabljali za kazen - smo nekaj naredili narobe, smo morali gledat to... Pa da ne boste mislili, da je notranjost kaj boljša. HAHAHAHAHA. Tisti zebrast vzorec tepiha mi kar ne gre iz glave.
Cel petek pa sem se več ali manj spraševala - ko se bom vračala nazaj - grem v Ljubljano ali mimo nje naprej do Jesenic? Seveda so me ponudbe premamile in sem spokala nazaj na Gorenjsko.
Tokrat spet bolj delavno razpoložena: pomivanje posode, postavljanje šotorov, še zadnje spremembe načrtovanja dejavnosti za čez teden...
Ampak največji čar je, ko prideš na travnik (fotoaparat sem prikladno pustila v avti šoferja, ki me je prijazno pripeljal domov-te so od lani), kjer ni vode, ni elektrike... le kravji dreki in žužki. O tem sem pa itak pisala že lani.
Lepše bi bilo, če ne bi bilo dežja. Ampak kdaj pa še ni bil? Res, nismo se spomnili tabora, kjer smo šotore postavljali v miru in brez dežja. Ni ga ni! ampak nej reče kdorkoli kar hoče. Bohinjce (Savice) je super fajn postavljat. Še lepše pa spat v njem.
Tekom sobote je tako nastala celotna infrastruktura - vsakič isto. Prekajeni mački, so zadolženi za postavitev vode (ko dobim fotke, vam pokažem kako izgleda bojler) in vsega kar paše zraven - mize, umivalni kotički, tuš. Malo mlajši, pa smo postavili šotore, pomili posodo.
Res je zakon, ko se lahko obrneš na keterega koli fanta in mu rečeš: "kej lohku prwsm prnjesste poswdo, de jo umijmo?" Jah, čeprou si zdej misliste, de smo ble lejne... ma tista poswda je dejansku tješka. Več ku enga pladna na enkrat niti u sanjah ne dvignem (po moje so ta veliki prazni težki vsaj tri kile)Ma naši zlati fantje...prou n vem kku zdržim čez leto brez njih.... :)
In ja, Gorenjska je super, sploh zdej poleti... čeprou kšne pretirane vročine tudi u prestolnici ni čutiti se mi zdi...
