ne vem kateri (grški) mislec je to reku, sam ... mu moram priznat... ima prav!
Že štirnajst dni skoraj nič ne delam in to me počasi ubija. Zakaj? Sedim pred tvjem in ne delam nič alpa klikam po spletu.
Še tisto kar bi morala narest, se mi preprosto ne da. Počasi bi morala postati ustvarjalna, amopak...
ve kdo za kakšno lepo misel o prijateljstvu alpa sreči, prihodnosti... ki ni preveč realna in hkrati ne preveč pocukrana?
hvala za predloge
