ali po domače: večerni sprehod.
Vreme se je nekoliko umirilo - beri: ni se zlivalo cel dan, in zato sva se z veseljem podali na sprehod... no recimo temu sprehod...
Zaradi dežja ali bolje rečeno blata na poti je bil sprehod okrnjen za edini resen vzpon in predvsem pa strmo spuščanje... vendar je to edini način kako priti domov brez blatne riti, tako da... ta žrtev je bila v dobre namene.
Vipavska dolina kaže v tem času povsem svojo podobo...
Videla sem, da so kmetje že pokosili travnike, saj nikjer več ni videti travniških cvetic, ampak zgolj polja, ki kar kličejo po zganjanju neumnosti ... v smislu valjanja po travi ipd. ... ampak ta dež...
Po kolovozni poti so se veselo sprehajali polži - priznati sicer moram, da jih je manj kot jih je bilo pred dnevi, vendar je bilo vseeno potrebno skakanje, v izogib množičnim pobojem polžev. Človek namreč nikoli ne more vedeti, kdaj bodo slovenski novinarji ugotovili ta fenomen in začeli o njem zvesto poročati - in seveda iskati krivce za nastalo situacijo (kot to počnejo pri čebelah)... torej se polžem izogibamo. Morda bolj zaradi smotanega zvoka "pljosk zmljak", ko po nesreči stopiš gor... ne ni prijeten zvok ali občutek.
Na poti sem videla tudi pr
ibližno mesec dni starega telička. Kako vem kako star je? Morda zato, ker sem šla tam mimo pred kakim mesecem in je okoli mame krave kar mrgolelo ljudi, ki so se dogovarjali o dežurstvih čez noč - če krava dejansko strije... no, en mesec. Čist luškana pomanjšana krava. Tako bi še domou vzela.
ČE ne omenim, dejstva, da se krav (na sliki, vir) drugače kar malo bojim, saj so zelo velike in nepredvidljive. Nism rekla neumne... čeprav imajo velike rjave oke in res zgledajo zabito, sam... mislim, da niso... ko začenjo na ves glas mukati, kot so začele v nedeljo... se človek kar mal nasmeje - če so, seveda, v varni razdalji ... mukanje iz čistega obupa- ko ne veš al muka krava al človek ki tuli na ves glas ... zabavno.
Ugotovila sem tudi, da je v naši preljubi dolini vedno bolj priljubljen šport tekanje ob avtocesti ... ne, pardon! mislila sem na trobljene kamnionistov vsaki ženski, ki teče ali hodi ob avtocesti... no, malo za dvig samozavest ipd ... mene je sicer bolj premamilo, da bi skočila pred kamion in bi se človek mal zamislu, ampak ... ograja in lenoba sta mi ta poskus preprečili.
Le kaj bi brez lenobe ...
Ampak, zdej jo moram odslovit iz tedenskega obiska - jutri se začnem resno učit za ponedeljkov izpit ... mi bo uspelo?
Vreme se je nekoliko umirilo - beri: ni se zlivalo cel dan, in zato sva se z veseljem podali na sprehod... no recimo temu sprehod...
Zaradi dežja ali bolje rečeno blata na poti je bil sprehod okrnjen za edini resen vzpon in predvsem pa strmo spuščanje... vendar je to edini način kako priti domov brez blatne riti, tako da... ta žrtev je bila v dobre namene.
Vipavska dolina kaže v tem času povsem svojo podobo...
Videla sem, da so kmetje že pokosili travnike, saj nikjer več ni videti travniških cvetic, ampak zgolj polja, ki kar kličejo po zganjanju neumnosti ... v smislu valjanja po travi ipd. ... ampak ta dež...
Po kolovozni poti so se veselo sprehajali polži - priznati sicer moram, da jih je manj kot jih je bilo pred dnevi, vendar je bilo vseeno potrebno skakanje, v izogib množičnim pobojem polžev. Človek namreč nikoli ne more vedeti, kdaj bodo slovenski novinarji ugotovili ta fenomen in začeli o njem zvesto poročati - in seveda iskati krivce za nastalo situacijo (kot to počnejo pri čebelah)... torej se polžem izogibamo. Morda bolj zaradi smotanega zvoka "pljosk zmljak", ko po nesreči stopiš gor... ne ni prijeten zvok ali občutek.
Na poti sem videla tudi pr
ibližno mesec dni starega telička. Kako vem kako star je? Morda zato, ker sem šla tam mimo pred kakim mesecem in je okoli mame krave kar mrgolelo ljudi, ki so se dogovarjali o dežurstvih čez noč - če krava dejansko strije... no, en mesec. Čist luškana pomanjšana krava. Tako bi še domou vzela.ČE ne omenim, dejstva, da se krav (na sliki, vir) drugače kar malo bojim, saj so zelo velike in nepredvidljive. Nism rekla neumne... čeprav imajo velike rjave oke in res zgledajo zabito, sam... mislim, da niso... ko začenjo na ves glas mukati, kot so začele v nedeljo... se človek kar mal nasmeje - če so, seveda, v varni razdalji ... mukanje iz čistega obupa- ko ne veš al muka krava al človek ki tuli na ves glas ... zabavno.
Ugotovila sem tudi, da je v naši preljubi dolini vedno bolj priljubljen šport tekanje ob avtocesti ... ne, pardon! mislila sem na trobljene kamnionistov vsaki ženski, ki teče ali hodi ob avtocesti... no, malo za dvig samozavest ipd ... mene je sicer bolj premamilo, da bi skočila pred kamion in bi se človek mal zamislu, ampak ... ograja in lenoba sta mi ta poskus preprečili.
Le kaj bi brez lenobe ...
Ampak, zdej jo moram odslovit iz tedenskega obiska - jutri se začnem resno učit za ponedeljkov izpit ... mi bo uspelo?
