Danes sem bila spet v naši preljubi prestolnici. Ker se je vožnja prehitro končala, sem se lahko seznanila z najnovejšimi čenčami (beri: novicami) o otrocih, ki so na šolski ekskurziji mahali gospodu Grmičku(kot lahko prebereta v linku), namesto da bi si ogledali nastop lipicancev. No sej baje so jih videli, ampak... imeli so možnost rokovanja z... (bom prišparala izraze za kdaj drugič, k morde je drgač prou fajn človek, sam na napačni funkciji...)
Kasneje sem lahko videla svojega prvega šefa, ki me je poslal kot delovno silo k drugemu šefu... Pa smo spet mal kuvertirali in štemplirali...
Kar sem hotela v zvezi s tem povedati je to, da sem spoznala osebo, ki sem jo želela osebno videti že dalj časa... in to je pomembna oseba, za katero moram priznati, da sem si mislila, da je zabita kot tema (v megli), saj sem ji določene stvari razložila večkrat...in ona meni tudi...ampak no... sej na koncu je priznala moj abstrakt :)
In sedaj sem jo uspela spoznati v živo - Tino D. tisto o kateri so napisani nedavni komentarji... in kljub prejšnim izkušnjam in svojemu ponosu moram priznat, da ni tako zelo zgrešena punca... ampak nič več kot to, ponos mi ne dovoljuje... :P
A sm omenla, de nas je prišel pogledat tudi še en drugi iz zasedbe postavnih sodelavcu na naši katedri?
:PAna, sam preverjam :P
A sm omenla, de nas je prišel pogledat tudi še en drugi iz zasedbe postavnih sodelavcu na naši katedri?
:PAna, sam preverjam :P
