kar se spomnim sem to misel najprej videla v knjigi Menuet za kitaro. Takrat se mi je zdela taka... zabavna, vendar je kot gimnazijski mladič nisem razumela. Pote pa je prišlo poletje in fax in letos sem stvar že res dodobra razumela, se mi zdi.
Ko delaš eno stvar, kot je poročilo za delo, in ti gre že vse na jetra in se končno spočiješ ob misli - ok, to je to, končala sem ... se zgodi ravno to kar nočeš - še peta in šesta poprava analize.
CILJ SE ODMIKA.....
in sedaj, ko na delu ni take frke, pravzaprav sem lenobna kljub dvema službama, se mi cilj še vedno izmika. Letnik bi morala po svojih načrtih končati že pred koncem maja - tako je ko se obsodiš na pisanje seminarskih nalog pri petih od sedmih predmetov...Ampak ne... to oceno bi se še dalo izboljševat, pa pri tem imamo še predavanje, in un izpit grem tudi delat sedaj, k se mi bo jeseni dalo še manj...
Odposlušala sem predavanje, odpisala izpit in ko sem prišla domov me je čakalo e-sporočilo demonstratore pri predmetu pri katerem sem že mislila, da sem se ga odkrižala:
Nisem zadovoljna s tvojo oceno, mislim, da si zaslužiš več.
Človeka ka razveselijo take reči, ko ti nekdo ne pove le tega, da se strinja s tem, da rezultat ni pričakovan, temveč ko reče da so realne možnosti za izboljševanje... Ampak na koncu še vedno sledi učenje... in čeprav gre za metodologijo, ali pa morda ravno zato, se je k stvari težo vsesti - stvar do neke mere že znam in tu tiči zlobec :P
Ampak nisem hotela razlagati, vsega zgornjega, hotela sem le povedati: Ko že mislš da si z eno stvarjo zaključil, se že tako zgodi, da se stvar zavleče...
to velja pri vseh stvareh, razen pri dopustub (in podobnih lepih stvareh), da ne bo pomote :P
Ko delaš eno stvar, kot je poročilo za delo, in ti gre že vse na jetra in se končno spočiješ ob misli - ok, to je to, končala sem ... se zgodi ravno to kar nočeš - še peta in šesta poprava analize.
CILJ SE ODMIKA.....
in sedaj, ko na delu ni take frke, pravzaprav sem lenobna kljub dvema službama, se mi cilj še vedno izmika. Letnik bi morala po svojih načrtih končati že pred koncem maja - tako je ko se obsodiš na pisanje seminarskih nalog pri petih od sedmih predmetov...Ampak ne... to oceno bi se še dalo izboljševat, pa pri tem imamo še predavanje, in un izpit grem tudi delat sedaj, k se mi bo jeseni dalo še manj...
Odposlušala sem predavanje, odpisala izpit in ko sem prišla domov me je čakalo e-sporočilo demonstratore pri predmetu pri katerem sem že mislila, da sem se ga odkrižala:
Nisem zadovoljna s tvojo oceno, mislim, da si zaslužiš več.
Človeka ka razveselijo take reči, ko ti nekdo ne pove le tega, da se strinja s tem, da rezultat ni pričakovan, temveč ko reče da so realne možnosti za izboljševanje... Ampak na koncu še vedno sledi učenje... in čeprav gre za metodologijo, ali pa morda ravno zato, se je k stvari težo vsesti - stvar do neke mere že znam in tu tiči zlobec :P
Ampak nisem hotela razlagati, vsega zgornjega, hotela sem le povedati: Ko že mislš da si z eno stvarjo zaključil, se že tako zgodi, da se stvar zavleče...
to velja pri vseh stvareh, razen pri dopustub (in podobnih lepih stvareh), da ne bo pomote :P
Cilj se odmika kot zahajajoče sonce.
