Ni ga čez gvišnu je reku **** in šel v Benetke že 28ur pred letom...
Benetke so bile v drugo prav tako pestre kot v prvo. Zaključni del, ki je potekal na letališči, pa še posebej...Pogovori z gondoljeri, ki so vozili potnike ravno pod mostom na katerem smo bili in njihove izjave v smislu "amore mio," do skrivnih misij, veliko smeha, ozkih ulic, nekaj malega prehojenih poti, tečajem salse na enem izmed trgov, polno trenutkov, ki jih niti za denar ne bi hotela fotografirati (nekatere stvari so za na fotografije, duge za v srce).
Ogledali smo si tudi beneško letališče. Bolj natančno, kot sem si predstavljala. Na koncu pa se poslovili (grrrr kako sovražim poslavljanja).
