Marocani ji na kratko recejo casa. Ima pa tudi arabsko ime, ki si ga nisem zapomnila :)
Lani sva Casablanco spoustili, ker tam-ni-nic-za-videt-razen-moseje. Letos pa sva imeli kaksen dan prevec in sva rekli.. naj ji bo, jo greva pogledat.
In sva se odpravili iz Marakeske zelezniske postaje ( ki je mimogrede FUL lepa) do Casablance.
Ko sva prisli na postajo Casablanca voyager, so naju takoj napadli vozniki malih taxijev. Obema so sli na zice. Eden je bil se posebej ustrjen s svopjim "SORI"
mislila sem si ze.... potem pa mu rekla "sori,wi dont uant taxi, sori" Ni razumela. Ampak vseeno sa se nekako znbile nadlezneze in se odpravile proti avtobusni postaji za center.
Ko sva dobili ustrezno stevilko sa se spravili na klopco in cakali... in cakali... mimo je prisel eden od malih taksijev v njem pa oznik, ki nama kot otrok govoril: "avtobus se ni prisel? se ni, ane? bi rade sle z mano"
stvar se ti totalno zagabi.Spet cakava.... cakava... potem pa si recem, moje misli so tombola, ampak... dejmo sprovat in oznanim; " ce atobusa cez kaksno uro se ne bo, gremo lohk tudi naprej u Rabat"
Na moje presenecenje se Marjeta strinja: "Isto sem sama razmisljala, ampak si nisem upala rect na glas."
Mimo pride nek fant in naju prijazno ogoori in vprasa ce smo namenjene center. Skupaj ugotovimo, da avtobusa s stevilko, ki jo cakava sploh ni. Spogledava se in receva... "no pa pejva."
Park pred zeleznisko postajo Casablanki je res lepo urejen, tudi hladna sapica, ki naju je hladila, je bila nadvse prijetna.
Ampak v kaksni uri sva dobile tis, da nama Casablanca tudi letos ni usojena. Sle sva kupit karto in takoj za tem sva se vkrcale na vlak za Rabat.
Lani sva Casablanco spoustili, ker tam-ni-nic-za-videt-razen-moseje. Letos pa sva imeli kaksen dan prevec in sva rekli.. naj ji bo, jo greva pogledat.
In sva se odpravili iz Marakeske zelezniske postaje ( ki je mimogrede FUL lepa) do Casablance.
Ko sva prisli na postajo Casablanca voyager, so naju takoj napadli vozniki malih taxijev. Obema so sli na zice. Eden je bil se posebej ustrjen s svopjim "SORI"
mislila sem si ze.... potem pa mu rekla "sori,wi dont uant taxi, sori" Ni razumela. Ampak vseeno sa se nekako znbile nadlezneze in se odpravile proti avtobusni postaji za center.
Ko sva dobili ustrezno stevilko sa se spravili na klopco in cakali... in cakali... mimo je prisel eden od malih taksijev v njem pa oznik, ki nama kot otrok govoril: "avtobus se ni prisel? se ni, ane? bi rade sle z mano"
stvar se ti totalno zagabi.Spet cakava.... cakava... potem pa si recem, moje misli so tombola, ampak... dejmo sprovat in oznanim; " ce atobusa cez kaksno uro se ne bo, gremo lohk tudi naprej u Rabat"
Na moje presenecenje se Marjeta strinja: "Isto sem sama razmisljala, ampak si nisem upala rect na glas."
Mimo pride nek fant in naju prijazno ogoori in vprasa ce smo namenjene center. Skupaj ugotovimo, da avtobusa s stevilko, ki jo cakava sploh ni. Spogledava se in receva... "no pa pejva."
Park pred zeleznisko postajo Casablanki je res lepo urejen, tudi hladna sapica, ki naju je hladila, je bila nadvse prijetna.
Ampak v kaksni uri sva dobile tis, da nama Casablanca tudi letos ni usojena. Sle sva kupit karto in takoj za tem sva se vkrcale na vlak za Rabat.
