nedelja, 27. september 2009

Cerkev

Včasih sem malo jezna na naše škofe. Ob vsaki verski slovesnosti znajo pridigat samo o politiki. In ja, vedno sem in najbrž tudi bom imela probleme, da se to dogaja.

Kako naj se trudim nekomu približati Jezusa in Cerkev, če v naslednjem trenutku moja prizadevanja pokoplje škof ali papež svojim komentarjem na politiko. Res. To je najbolj pogosto naveden razlog, zakaj nekdo noče priznavati vere znotraj Cerkve.

In kar se tega tiče, se strinjam z njimi. Politika me pač ne zanima. Ne maram slovesnih maš, priznam... ampak take reči so še razlog več zakaj se jih NE BI udeležila. Pridigo razumem kot nekaj v čemer duhovnik (ne glede na to kdo mašuje, je v tem trenutku duhovnik - tisti, ki mu pripada čast, da je posrednik Bogu pri spominjanju na zadnjo večerjo in trpljenje našega največjega prijatelja Jezusa) nas najprej pograja v smislu..res delamo tako? potem pa nas še malo potolaži in da spodbudo za naprej.

Morda prav zato, ker višje predstavnike Cerkve povezujem z gužvo, prenačičkanostjo, političnostjo... najraje v svojem pogledu na Cerkev odrežem vse kar je "višje" od duhovnikov in redovnikov. Ti se (po mojih izkušnjah, slišala sem na žalost tudi tle že...) bolj ukvarjajo z vernikom.

Ne me razumeti narobe. Škofe zelo spoštujem. Njihova vloga v Cerkvi je nepogrešljiva z več vidikov. Samo pravim, da bi se lahko bolj osredotočali na vero vernikov (ki jih še imajo), ne pa s politiko (ki jim marsikdaj prinaša minus točke, tudi če imajo point v tem kar pravijo).