torek, 13. maj 2008

internet - vir podatkov?


Kot DIjevko me take stvari pač - po domače - razpali...

Pred Mercator centrom v Ljubljani sem zasledila oglas za koncert šansonov. Ker me pač ta zvrst glasbe vedno bolj prevzema, sem si - itak - izpisala vse glavne stvari s plakata (in pri tem izpadla kot budalo, najbrž). Po tihem sem si mislila, da bom doma preprosto prek medmrežja prišla do nekih osnovnih informacij, kot so prodaja kart ali kje jo lahko kupim...

Ampak glej ga zlomka. Če hočeš it na dober koncert v Sloveniji, ti to preprečijo že sami organzatorji. Iskala sem na RTV SLO, saj je glavni pokrovitelj - ampak na iskalne pojme "Romana Kranjčan"(na fotografiji - vir Wikipedija) sem dobila zadetke o Romih in bogsigavedi čem še. V googlu se stvar seveda ni spremenila ravno pretirano ... ista zgodba se mi je zgodila na spletni strani hotela Mons- kjer se stvar odvija.

(Že malce jezno) Se mi je zastavilo vprašanje zakaj se naši preljubi Slovenci non stop pritožujejo, da poslušamo zgolj nekvalitetno SLOVENSKO glasbo? Ne morem se ravno čuditi, glede na to, da iščem CD slovenskega šansonjerja (pogelej tretji link), ki naj bi izšel novembra lani ... in glej ga zlomka- nihče nič ne zna povedati o tem. Tip je pač tako slaven, da se mu niti bloga, MySpaca ali česa podobnega ne da zrihtat...(ironično, čeprav je večini poznan, ampak ne lih kot šansonjerja).

Ne me razumet narobe... rada imam slovenske šansone, ampak ko se gre za poslušanje le-teh (v živo), se ne potrudijo prav popolnoma nič! Ljudje - internet ponuja sto in en način ZASTONJ samopromocije...

In če bi ti ljudje pisali blog, ali pa imeli spletno stran bi bila prva, ki bi jo spremljala, saj mi nič ne predstavlja večjega užitka, kot poslušanje šansonov v živo.

Zgodbi namreč nista osamljeni... tudi mednarodni večer šansonov - za katerega sem zasledila letak že pred približno dvema mesecema, na spletni strani Cankarjevega doma v tistem realnem času še ni imel prostora.. Program je sicer bil - od lanskega leta, ki pa niti ni bil označen...

Preljubim slovenskim kulturnim hramom in izvajalcem bi torej predlagala, da internet uporabljajo vsaj toliko kot povprečen Slovenec.