Morda se je kdo od mojih najzvestejših bralcev že ustrašil, da danes ne bom objavljala.. ne ne, ampak objavljam vedno nekako preden grem v deželo sanj ... danes pa se je ta čas nekoliko premaknil :)
tradicionalna osmica v Lokavcu... ampak, da smo prišli do tam sem se šla - no ne samo jaz - Lov za zakladom.
Kot veste ima Lov za zakladom različne variacije, s katerimi smo srečevali predvsem v vrtcu, morda nekateri tudi v osnovni šoli... potem pa smo domnevno prerasli take zadeve in se jih nismo več šli. Prav danes sem, medtem ko sem opazovala prijatelja, ko se podita novim navodilom in nalogam naproti, ugotovila, da še kar nismo premajhni za take reči.
Ne še več! S prijateljico, s katero sva stvar pripravljali... no v resnici je stvar v večini zamislila sama, jaz sem ji le pomagala z nekaterimi mnenji in praktično izvedbo. Ugotovili sva namreč, da jima pošteno zavidava njuno potepanje - pa čeprav je bilo izčrpavajoče ... zabavala sta se. Postavila na noge obiskovalce našega najbolj priljubljenega bara v skoraj tolikšni meri, da bi jima šli pokazati kam morata iti. In to ne zgolj enkrat....
Igranje igric iz otroštva je zakon! Delanje stvari, ki jih že dolgo nismo počeli, ker "smo že preveliki za to" je zakon! In gotovo, ta stari rek - da smo namreč preveliki za to v sodobnosti ne velja več. Zakon je! In gotovo si bo U tako darilo veliko bolj zapomnil kot bi si zgolj karto za Atlantisa.
Fotografije z osmice pa pridejo, ko se pogovorim s svojim računalnikom in ga prepričam, da imam jaz bolj prav kot on. :)
--------------------------------------------
zdej pa še fotke:
tradicionalna osmica v Lokavcu... ampak, da smo prišli do tam sem se šla - no ne samo jaz - Lov za zakladom.
Kot veste ima Lov za zakladom različne variacije, s katerimi smo srečevali predvsem v vrtcu, morda nekateri tudi v osnovni šoli... potem pa smo domnevno prerasli take zadeve in se jih nismo več šli. Prav danes sem, medtem ko sem opazovala prijatelja, ko se podita novim navodilom in nalogam naproti, ugotovila, da še kar nismo premajhni za take reči.
Ne še več! S prijateljico, s katero sva stvar pripravljali... no v resnici je stvar v večini zamislila sama, jaz sem ji le pomagala z nekaterimi mnenji in praktično izvedbo. Ugotovili sva namreč, da jima pošteno zavidava njuno potepanje - pa čeprav je bilo izčrpavajoče ... zabavala sta se. Postavila na noge obiskovalce našega najbolj priljubljenega bara v skoraj tolikšni meri, da bi jima šli pokazati kam morata iti. In to ne zgolj enkrat....
Igranje igric iz otroštva je zakon! Delanje stvari, ki jih že dolgo nismo počeli, ker "smo že preveliki za to" je zakon! In gotovo, ta stari rek - da smo namreč preveliki za to v sodobnosti ne velja več. Zakon je! In gotovo si bo U tako darilo veliko bolj zapomnil kot bi si zgolj karto za Atlantisa.
Fotografije z osmice pa pridejo, ko se pogovorim s svojim računalnikom in ga prepričam, da imam jaz bolj prav kot on. :)
--------------------------------------------
zdej pa še fotke:
