Hruška redi svoje plodove, moja vest pa mal manj trka na duri možganov al srca al duše... no pač tja kamor "pali". Zgodnji dopoldnaski čas je prinesel prvi val tolažbe in spet sem se spomnila dobro znanih besed: "Ti se preveč sekiraš" Ja sam kako pa veš kdaj se je za sekirat in kdaj ne? Morda je točno ta priložnost tista, ki je primerna...
No sej navadno se konča tako, da se obremenjujem v brez veze, ampak...nikoli ne veš.
Drgač pa je bil dan zanimiv. S cimro se nisva spomnili, da je danes pohod ob žici in se z veseljem odpravili dobremu kosilu naproti. V Foculusu pa naju je pričakala gužva... in to zelo glasna... ampak sva preživeli, kot ponavadi tam - zaradi odlične hrane in prijazne postrežbe.
Ma ne, ne delam reklame... žužki na pici so mi pač všeč, vam morda niso... (vse lahko povem, samo da se mi ne boste naslednič gužvali okoli) :)
Bodi dovolj za danes, to je namreč že tretja objava... ko bi se tudi seminarska pisala tako hitro...
