Vsaka baldorja se enkrat konča -
še ta narvečji buč zadno kaplco ma.
(Iztok Mlakar)
še ta narvečji buč zadno kaplco ma.
(Iztok Mlakar)
ja, tku je... danes so tipi neverjetnu prijazni. Ne vem kaj jim je. Sam ne bi imela nič proti če stanje ostane isto, alpa recimo raje podobno današnjemu. Ne bi vam znala povedat kaj točno, ampak tako je. Najprijaznejši natakar mi je predal dva kozarca (prazna in čista, da ne pomote) Guinnessa. Drugi tip se je ponudu, da mi zrihta kolo in ga še pred predajo uštima... bomo še vidli kako bo s tem, sam že sam namen šteje dvojno. Posebej zato, ker me je pospremu do Špara in mi vmes razlagal o računalnikih in svojih morda pogledu prijaznih, a ušesu nekoliko manj (prijaznih) šefih.
Ampak ne, danes ne bom govorila o tem, hotela sem vampovedati kaj se dogaja z mojo, no... najino Hruško. Ja, jagode se počasi redijo, ne samo redijo temveč tudi rdečijo. Ja, kmalu bodo godne za kšn pošten družabni dogodek. Ampak o tem se še ne smem preveč razpisati, da se ne zgodi po Mrphyjevih zakonih... torej... ko bo zrela, vam sporočim...
Ampak ne, danes ne bom govorila o tem, hotela sem vampovedati kaj se dogaja z mojo, no... najino Hruško. Ja, jagode se počasi redijo, ne samo redijo temveč tudi rdečijo. Ja, kmalu bodo godne za kšn pošten družabni dogodek. Ampak o tem se še ne smem preveč razpisati, da se ne zgodi po Mrphyjevih zakonih... torej... ko bo zrela, vam sporočim...