Kdaj je začelo pihat? Prejšnji četrtek, točno! Se pravi (štejem na prste, ker je še prezgodaj): četrtk (1), pjtk (2), sbwta(3), ndejla(4), pondelk(5), twork(6), srejda ... aja, sjdm dni... no sej, kkr pravjo tri, sjdm alpa trinajst... :( škoda k ni bla trinajstka...
Ko se končno pripravim, do tega, da zapustim toplo zavetje koutra, pogledam skozi okno na zasnežen plac in se spomnim pogovora včeraj zvečer:
>>Ma polej skuzi okno, je tok snega, de sploh ni vidt vn.
>Ma ja, prou rejs? (med režanjem se tipajoče se prebijemo do okna, ker pač ni bilo elektrike, se zazremo skozi okno in vidimo avto) Ma sej ni rejs... sej je vidt!
>>Ja ma polej zdej...kej kej vidš? (avto j šou mimu)
>Ufa, sam rejs... prou neč ni vidt. Kok snega!!!
(SMEH)
>>Nje, sam rejsnu (in zdej se res ne hecamo več). Zuni je tok snega ku ponavadi ... (pavza) ... lejts
Še kar mi ne gre v glavo zakaj ni več vetra. Zazrem se v veje kostanja skozi okno. Neč. Ma PROU REJS neč, niti zmknejo se ne. Sploh! "Včasih smo govorili kašna burja je bla, nje kašna burja bo. Tevi mediji..." slišim v glavi stričevo izjavo.
Na poti do trgovine me spet čaka presenečenje. Pločniki total sčiščeni? Dejansku je folk u Vipavi zna tudi kidat snejh? WAW! Ma nje... sej se ga še nikoli ni splačalu, k j prej šou... pogled zaide na cesto... Nesplužena. SMEH!
Še enkrat se je pokazalo za resnično:
Dan od katerega najmanj pričakuješ prinese največja presenečenja.