sobota, 27. marec 2010

golobčka

Prek kakšnim mesecem sem jo prvič opazila. Bila je še bolj pogumna od Pikija. Nobeno plašenje je ni odgnalo s trama. Takoj mi je bilo jasno zakaj.

Potem pa sem ta teden v nekem trenutku zazrla prazno gnezdo. Prznam, imelo me je, da bi ga sklatila dol. Ampak... se mi ni dalo. Danes sem slučajno spet pogledala. In pogledala še enkrat.

Sej najbrž se na fotki ne vidi zelo... sam malo je že ful veliko! In puhasto. Sama sebe ne prepoznam. Ta puhasta kepicami je prirasla h srcu, že po tem ,ko sem jo videla prvič. Morde bo boljše, ko zrase. Ampak res si nisem predstavljala, da so mali golobi TAKO veliki.

Grrrrrr, golobi!