Ko sem še včeraj dopoldne sedela za mizo in si grela roke ob skodelici toplega čaja, sem lahko z veseljem poslušala žvižganje vetra. To je prvi pokazatelj dejstva, da piha. Da se premikanju vetra zunaj lahko reče burja. Nič več in nič manj. Res čudovit zvok, ki se razlega po stanovanju, ko veš, da si notri na toplem in ne zunaj ... tisto žvižganje zraka... ko poišče najmanjšo, niti ne milimetrsko režo pri oknih in vratih. To je tisto pravo!
Danes je v Vipavski dolini zaprto vse: ceste, trgovine, šole, vrtci, ... no mislim, da so tekom dneva zaprli vse. Prebivalci so se zaprli v hiše, okna in vrata podložili še s kakšno brisačo in še čim, da bolje tesni.
Zakaj? Ja, burja je kriva za vse to. Gre se za nekakšno verigo, ki se sproži ob burji (o pridevniku orkanska, malo kasneje). Burja namreč lepo pokaže kje je kaj narobe - če ni dobro pritrjeno, če ni dobro narejeno, se bo razmajalo in v dostih primerih tudi kam odletelo. Torej, če je kej narejeno na 3/4 se bo pokazalo. Pred burjo se ne da skrit!
Potem zmanjka elektrike, to je navaden pojav ko zares piha. In potem se življenje umiri. Ker ni elektrike ni ... no bodimo pošteni. a še kaj obstaja ko ni elektrike? Ja, bistvene stvari: knjiga in bližnji. Človek se vrne v tiste dobre stare čase, ko še ni bil povsem odvisen od enega do dveh virov. Ohromi torej vse: trgovine se zaprejo, ker... a ste že kje videli blagajničarko z navadnim kalkulatorjem? Že dolgo ne več, kajne? Ja, računalniki, pos terminali... vse gre, ko ni elektrike. Prav tako se zapre vse ostalo, ki vsaj malo uporablja računalnik ali karkoli temu podobnega. Zaprejo se šole, vrtci ipd. Zakaj? Ne, nič se bat, učitelji bi lahko prav tako opravljali svoje delo, kljub burji, tudi brez elektrike. Ne gre se za to. Kar se tiče vzgoje otrok in njihovih staršev je stanje že itak izprijeno - ravnatelj raje zapre šolo za cel dan, kot da bi tvegal medije in starše (s tožbami seveda, drugače zadnje čase ne rešujemo več problemov se mi zdi) za svoj vrat. Saj jih razumem. Ampak vseeno:
Ko smo bili mi majhni in smo hodili v šolo, nam ni nikoli odpadla šola! In kaj če je bila burja? In kaj če smo komaj prehodili tisti slab kilometer, ki ga imamo do šole. In kaj če smo celo pot hodili nazaj (v burji se hodi proti vetru vedno s hrbtom... če tega ne razumete, vas prosim, da mi ne razlagate o kakršnih koli dogodivščinah, ki ste jih imeli z burjo). Šola je bila! Ampak sedaj je drugače. Sam... hehehehe... bodo mejli pa pouk u soboto :P
Nekje vmes med pojavom burje in izpadom elektrike se pojavi tudi omejitev prometa. Tovornjaki pač res nimajo kaj delati na cesti v takih primerih - tako tudi uni včeraj ne. Sem vesela, da so potniki preživeli. Ampak res upam, da ga je to kaj naučilo!
Pojavijo se omejitve hitrosti vožnje- 40km/h. Pa dej no! Kje so si izmislili prav to hitrost mi ni jasno! Osebni avto lahko v burji, tako kot je bila včeraj, čist normalno vozijo tm 70, 80 km/h (za "ljubljančane") in 90 za vse domačine (k vejo kaj pomeni na ravnini obračat volan). Mal protislovno s prejšnjim odstavkom? Mah, niti ne. Gre se za fiziko: kakšna je površina na katero burja pritisne če zadane na kamijon in kakšna na osebni avto. S tem, da v avtu lahko odpreš šipe, če je res hudo.
Tako torej ostajamo odrezani od sveta: trgovine so bile že včeraj izropane - ni tovornjakov, brez elektrike... kje so že sveče? ... orkanska burja torej?
Morda bi bilo prav, da sedaj Sloveniji razjasnimo, da pojem ORKANSKA burja v bistvu ne obstaja. Izmislili so si ga mediji (sori Aljoša, ne leti nate). Burja je orkanček zase... je nepredvidljiva in je (v primernih razsežnostih) lahko rahlo uničujoča. Ne rečem, da napovedi o 200km/h ne kažejo na močno burjo. Ampak... dejmo si priznat, vremenarji pa tudi ne napovejo vedno prav. In, ko govorimo o Zgornji (!) Vipavski dolini in sunkih, ki dosegajo nekaj čez sto kilometrov na uro, ne govorimo o ničemer takem, kar bi bilo potrebno posebne obravnave. Ja, Vipavci se medseboj spogledmao in rečemo "ti, dns pa je nejki vejtra" in gremo naprej. Pardon, ne gremo naprej. Vedno se še narežimo unim, k mislijo, da je to strašansko močen veter... "pah... nimjo pojma kej je tu burja!" in gremo dalje. Tokrat zares.
Nenenene, ne pretiravam. Vajeni smo. Vemo, kako se oblečt (no, jst sm tudi že mal pozabla) in vemo kako se obnašat. Ja, tudi nam se zdi dosti, ko zapiha 200km/h in se morda celo zabojimo za kakšen neznani leteči predmet, ki bi se lahko pokazal od zgoraj... ampak 120, 130... to so pač sam številke ob katerih si rečeš: burja, se nasmehneš in če se odpraviš ven upoštevaš pri oblačenju načelo čebule: več plasti... če zunaj naletiš na ta prav sunk, se obrneš in hodiš nazaj... nekako pač moraš dihat. In to je to. Nič hujšega.
Nenenene, ne pretiravam. Vajeni smo. Vemo, kako se oblečt (no, jst sm tudi že mal pozabla) in vemo kako se obnašat. Ja, tudi nam se zdi dosti, ko zapiha 200km/h in se morda celo zabojimo za kakšen neznani leteči predmet, ki bi se lahko pokazal od zgoraj... ampak 120, 130... to so pač sam številke ob katerih si rečeš: burja, se nasmehneš in če se odpraviš ven upoštevaš pri oblačenju načelo čebule: več plasti... če zunaj naletiš na ta prav sunk, se obrneš in hodiš nazaj... nekako pač moraš dihat. In to je to. Nič hujšega.
In kolk piha danes? Načeloma si lahko hitrost burje pogledate tu. Kolkr vam lahko povem sama (ob upoštevanju, de tudi nism več najbel vajena burje, ker se preveč zadržujem v Ljubljani). Piha? Ja piha. Bom rjekla de je tudi en piklčk burje. Priznam, da me je na staremu gradu mal premetavalo, da nisem mogla zares stat na miru, ko se je vame zagnal konkreten sunek. Ampak ni pa še tok močna burja, da bi se človek lahko vrgu naprej proti njej in ne padel na tla. Tistu je pa že Burja. Sam zdej padeš... brez posjbniga problema.
In da odzvenim, kot prava Vipavka:
Kej folk tok komplicira ukul burje?!
