sreda, 17. marec 2010

Loxodonta africana

Že od nekdaj so mi sloni všečni. Zakaj točno so mi tako prirasli k srcu nimam pojma. Eh, priznajmo si, blu je že... doooooolgo nazaj.

Da ne bo pomote: mislim na afriške slone in ne njihove azijske/indijske sorodnike. Vem, da jih ne ločite, ampak jaz jih- eni so lušni (afriški), drugi pa niti ne tako zelo. Če kdo ne loči, naj si pomaga s tem.

Zakaj? Ma vse na teh velikih živalih me fascinira. Začne se s tisto ful lepo sivo barvo, ki je ne morejo prikriti niti, ko se valjajo v blatu. Nadaljuje se ... ma s celo pojavo. Njihova koža izgleda taka... trda, gubasta in po eni strani prou neprivlačna, pa še tako neokreten deluje, kajne? "Kot slon v trgovini s porcelanom"

Ja, če odštejemo rilec, ki je pač njihova nesporna posebnost, in uhlji, sploh niso zanimivi, kej nje? Uha imjo taka lepa ogromna. Prenosne pahljače, s katerimi se hladijo, ko jim je vroče.

Najbolj pa me je pri slonih od vedno fasciniral dober spomin. Za razliko od zlatih ribic, ki si pregovorno zapomnijo zadnje tri sekunde (zadnje raziskave so sicer pokazale na večjo inteligenco teh drobnih živali- baje ločijo barve in oblike... bravo Dori!), imajo sloni izredno dober spomin. Dejansko si še kot starejši zapomnijo dogodkov iz otroštva.

Afriški sloni so res fascinantne živali. So edini razlog, zakaj bi se kdajkoli odpravila v Afriko - že od nekdaj si želim videt enga afriškega slona, po možnosti v naravnem okolju in tu nje iz katkata.

Res taka fascinantna žival. Pri njih pa res upam, da jih ne bodo iztrebli smotani ljudje.

Je pa ena stvar, ki jo pri njih res ne razumem... Kako lahko živijo u tistih vročih krajih... a ni na severu, kamor so bili mufloni bel fajn?